V začetku slovenskega filma, ki v teh dneh zabava slovenske množice, je poleg klenih Gorenjcev zvezda moder starodobnik. Tisti, ki zjutraj Matevžu (oziroma njegovi mami) ne vžge, nato pa Matevžu in Jercu na poti na 'šiht' crkne tam nekje pod Stolom ...
Gre za Opel Kadett B. To je druga generacija Kadetta, ki so jo delali od leta 1965 do 1973. Oziroma tretja generacija, če upoštevamo še tisto, ki so jo delali pred vojno (potem pa 22 let tega modela ni bilo). Po tej teoriji reinkarnacije Minja, Hrošča in Fiata 500 niso neka novost v avtomobilizmu. Ampak takrat šlo je šlo bolj za uporabo imena kot pa za modernizirano kopijo predhodnika.
Prvi Opel s prednjimi kolutnimi zavorami
Ta avto sam po sebi ni bil nič posebnega, je pa vseeno prvi Opel, ki je imel serijsko spredaj kolutne zavore. Zanimivo, da je obstajalo kar osem karoserijskih različic (kupe, kupe z znižanim stropom, kombilimuzina s tremi vrati, kombilmuzina s petimi vrati, karavan s tremi vrati, karavan s petimi vrati, dvovratna limuzina in štirivratna limuzina). Motorji so bili že v osnovi bolj podhranjeni, ko pa so v sedemdesetih letih zaradi varnosti zmanjšali število oktanov v gorivu (zaradi nekih samovžigov ...) pa je bil še bolj 'švoh'. So pa obstajale tudi bolj živahne različice z 1,9-litrskim motorjem, tisto je pa baje letelo 'v smrt'. Pogon je bil zadaj, ročica menjalnika pa moderno športno na dnu vozila. Takrat so konstruktorji že začeli posiljevati z idejo, da bi morala biti menjalnik in diferencial iz enega kosa in zadaj zaradi boljše razporeditve mase, ampak Opel je vztrajal pri starem, zato je ta avto prava drift specialka, kljub temu, da ima konjenico bolj ubogo. Je pa kljub temu takle Kadett tehtal slabih 800 kilogramov.
Osnova za Opel GT
Ta avto je bil kar popularen tudi med relisti, je pa velik del svoje osnove posodil takrat sila nobel modelu Opel GT. Na voljo je bil tudi s samodejnim menjalnikom, kar takrat v tem segmentu ni bilo zelo pogosto. Drugače pa lahko rečemo, da je ta Opel eden od tistih, ki je to znamko vrnil v svet avtomobilov v korak s časom, kar se tiče zasnove (z izjemo prenosa moči). Takoj po vojni je Opel delal samo majhne tovrnjake in avtobuse tipa Blitz ter hladilnike. Potem, ko so porušene tovarne spravili v red, pa so začeli svoj preboj. Teh modelov so naredili malo manj kot tri milijone, blizu mu je takrat prišel samo še Ford, če se ne motim s Taunusom in potem z Escortom.
Mogoče še nekaj o samem imenu tega avtomobila. Opel je včasih zelo rad avtomobile poimenoval po činih iz mornarice. Večji kot je bil avto, višji je bil čin. Tako smo imeli Kadette, Kapitane, Admirale ... Se pravi je tale Kadett, kljub temu, da gre za štirivratno limuzino, v resnici bolj en pastir.
Po spominu in spletu pobrskal: Matjaž Tomažič