Alfa Romeo Alfa 147 1.6 Twin Spark Black Line

Alfa 147 pravkar zaokrožuje sedmo leto obstoja pa še vedno s svojim videzom zlahka privablja oko. Izkušnje kažejo, da se zanjo odloča nezanemarljivo število deklet in žena, kar gotovo lahko pripišemo (tudi) njenemu videzu. Čedna je tudi od znotraj: je pretežno črna, v testnem primeru pa tudi s svetlosivim srednjim delom dobrih, športno oprijemljivih sedežev.

Med lepšimi je še volanski obroč, prav tako prijetnega (in športnega) videza pa so tudi merilniki s črno podlago, z rdečim kolobarjem (ki ponoči ni viden), z belimi črticami in številkami ter z rdečimi iglami. V ta paket spadajo še nova podoba strehe, ki je s svetlečo črnino videti steklena in se k celoti lepo poda, ter lahka platišča novega videza.

Motor še vedno navdušuje; iz 1, 6 litra prostornine izvirajo športne zmogljivosti in zelo značilen, prepoznaven zvok. V spodnjem in srednjem področju vrtljajev se odlično odziva na rahle odmerke plina, v zgornjem pa malo manj, kar je pri 88 kilovatih, 146 njuton­metrih in 1.200 kilogramih tudi razumljivo. Elektronika prekine delo motorja pri 7.000 vrtljajih v minuti, in čeprav nekoliko traja, se motor do tja zavrti tudi v četrti prestavi, v peti prestavi pa merilniki pokažejo največ 6.000 vrtljajev ter ob tem porabo 23 litrov na 100 kilometrov. Sliši se morda veliko, a je pri dinamični vožnji na našem testu ta Alfa porabila tudi manj kot deset litrov za 100 prevoženih kilometrov.

Menjalnik - njegovo upravljanje je še vedno zelo dober kompromis med preprostost­jo in športnostjo - ima pet prestav, kar je v osnovi dovolj, a se pri večjih zahtevah voznika pokaže, da bi mu zaradi ‘dolgosti’ (predvsem izstopata prva in peta prestava) lepo pristajalo šest prestav. Vseeno pa celotna mehanika s trakcijo (notranje kolo se zaradi odličnega vodenja v ovinku le stežka zavrti v prazno, tudi ko so pogoji za to najbolj ugodni), z lego na cesti (ta je dolgo nevtralna in le na mejah s težnjo po siljenju nosu iz ovinka) in z volanom daje odličen občutek športnosti.

Volan še vedno predstavlja eno boljših rešitev, saj zaposluje hidravliko za pomoč pri vrten­ju. V primerjavi s sodobnimi električnimi sistemi v praksi se še vedno zlahka kosa, ko gre za občutek na volanskem obroču: karakteristika volana je namreč športno prijazna, saj mehko, natančno in zelo neposredno prenaša voznikove ukaze na kolesa. Morda je volan rahlo pretrd le pri mirovanju. Pri poglavju športnosti izstopa samo elektronika za stabilnost, ki je ni mogoče izklopiti, čeprav pri Alfi Romeo trdijo, da je avtomobil s sodobnim sistemom ESP na dirkališču hitrejši kot brez njega.

Paket z imenom Alfa 147 s svojo vsebino ponuja dobre športne in dobre praktične lastnosti: sistem vračanja odmaknjenega sedeža (dostop do zadnje klopi) je zelo dober, zračnik k zadnji klopi je dobrodošel (je eden redkih avtomobilov v tem razredu, ki ta zračnik ima), oprema pa je zadovoljiva. Čeprav ne popolna. Ampak tudi Alfa 147 še vedno igra na karto (zelo dobrega) počutja in občutka; vse njene druge boljše (in slabše) lastnosti pridejo šele v drugi plan.

Vinko Kernc, foto: Aleš Pavletič