Alfa Romeo Alfa 159 Sportwagon 2.4 24V JTDM TI

Nežnejši spol in metroseksualci (najbrž pa tudi kdo drug) bodo zaman iskali ogledalce na voznikovem senčniku. Zakaj ga ni, ne vemo. Toda omenjeno ogledalce še zdaleč ni tisto, kar v tem avtomobilu iščemo. Alfa 159 SW je tisti avtomobil, ki tako jezno gleda, da vzbudi spoštovanje (njenega videza) in vsaj malo 'strahu' – če ta pogled uzrete v vzvratnem ogledalu. Kar pa ne bo težko; 2, 4-litrski turbodizel je tiste vrste stroj, ki povsem zadovolji voznika. Čeprav je, kot rečeno, dizel, bo le redka športna želja voznika ostala neizpolnjena. Vsaj na za promet odprtih cestah.

Kupec je tipični 'alfist' – ljubitelj tehnike in italijanske oblikovalske šole, podkovan z vsaj malo Alfine zgodovine, in ljubitelj kač. Njegova gospa utegne biti ljubosumna, pa ne zaradi kače, ampak zato, ker je tipični alfist vsaj malo v svoj avtomobil zaljubljen. Slišali smo že za ženo nekega alfista, ki je trdila, da se njen mož posveča svoji Alfi bolj kot njej . .

Pa vseeno natanko takšna Alfa lepo pade v družinski paket. V celoti gledano, lahko zlahka zadovolji prostorske potrebe povprečne evropske družine, tudi ko se ta odpravi na nekajtedenski dopust z vso svojo kramo: na prednjih sedežih je dovolj prostora, na zadnjih bo mularija do desetih let še shajala, prtljažnik pa s svojo kvadrasto obliko pospravi dobro zloženo prtljago pod mehek rolo.

Toliko o prostoru. Iz izkušenj vemo, da se na lepe avtomobile lepijo tudi čedna dekleta, in nismo še srečali takšne, ki ne bi hotela držati rogov takšne Alfe. Bejba, ki se najde v eni izmed štirih glavnih karakterjev Seksa v mestu, je verjetno ne bo kupila, one druge, vezane na nekega alfista, pa se bodo brez večjih težav in zadržkov, morda pa celo z veseljem peljale z njo. Vožnja ni težavna, veliko pa pomaga tudi ultrazvočni parkirni pripomoček. Spredaj in zadaj. In s slikovnim prikazom.

Alfist, na drugi strani, bo z veseljem razlagal beemvejašem, da je tole pravi športni avtomobil, za katerega je le potrebno nekaj več moči v rokah in nogah – stopalka sklopke, volanski obroč in prestavna ročica zahtevajo nekaj več moči, kot smo sicer vajeni pri drugih avtomobilih. Športno: občutek je s tem boljši. Ne le boljši, odličen!

Divjati z njo ni treba, saj je motor voljan ubogati od približno 1.300 vrtljajev ročične gredi, in če se ne mudi (beri: dokler upoštevate hitrostne omejitve), bo z le malo občutka domet s polno posodo goriva kar okrog 1.000 kilometrov. Tako vsaj obljublja potovalni računalnik. Ampak motor bo pri tem bolj počival, turbopuhalo pa bo bolj mlatilo zrak, kot ga tlačilo.

Za vzdrževanje 160 kilometrov na uro pri 2.700 vrtljajih v šesti prestavi bo puhalo natlačilo le za 0, 8 bara nadltaka, je pa pri tem lepo vedeti, da se kazalček nadtlaka lahko dvigne vse do 1, 4 bara, da se motor v četrti prestavi zlahka zavrti do 4.800 vrtljajev v minuti (za 300 vrtljajev nad 'rdečim' poljem, ki je tu v resnici belo obarvano) in da je motornega navora pri pohojenem plinu vedno dovolj in prehitro preveč za cestne omejitve, včasih pa tudi za znanje voznika.

Grrr . . Tudi dekle s fotografije zna, preverjeno, jezno gledati, pa kljub temu obrača glave šibkih moških. Nekako tako kot tale Alfa. Pa se sprašujemo, katera je lepša . .

Vinko Kernc, foto:? Vinko Kernc