BMW 320i

Pravzaprav je govoril o beli barvi luči za vzvratno vožnjo, ki je pri prenovljeni generaciji BMW-ja serije 3 zdaj precej 'manjša' in je tudi za nepoznavalce opazen znanilec sprememb.

Drugačni, vsaj kar se zunanje oblike tiče, so še prednje luči (tudi zadnje imajo LED-diode), pokrov motorja, vzvratni ogledalci, maska in odbijača, v notranjosti pa je sprememb precej manj. Vsaj če iz cenika ne izberete prenovljenega iDriva, ki je del dodatne opreme in ga v sicer dokaj bogato založenem testnem primerku ni bilo.

Prestižnost notranjosti tako izgublja bitko v boju s časom. Armaturna plošča je dolgočasna, a je po germansko vse na svojih mestih (dosegljivo z rokami in logično postavljeno) in po nekaj (obvezno) odkljukanih vsebinah ponudbe dodatne opreme (paket Comfort s parkirnim pripomočkom zadaj, tipalom za dež, radiem BMW Professional in tempomatom za 1.688 evrov; delno električno nastavljiva prednja sedeža za 559 evrov, odlagalni paket 129 evrov) v njej ne bi smeli pogrešati nič bistvenega.

Prenova se ni dotaknila glavne pomanjkljivosti Trojke: zadnje klopi. Ta je preozka, da bi na njej udobno sedeli trije, tudi streha je (pre)blizu in pri vstopanju in izstopanju bodo starejši rekli nikoli več.

Nič kaj bolje ni v prtljažniku. Neravno dno, oblika stranic ni pravilna, zgornji del pa s surovo pločevino preži na neprevidnega nosača, da mu strga kakšno vrečko. Upamo, da v njej ne bo armanija. Primernejše zadnje klopi in prijaznejšega prtljažnika tipičen kupec limuzine serije 3 ne bi smel pričakovati, saj Bavarci Trojko že od leta 1975, ko je bila rojena prva generacija, prilagajajo željam voznikov športnih limuzin.

Tu pa se Trojka še naprej dokazuje z vso odliko. Odlična uravnoteženost in pohlevna vodljivost, ki lahko v vsakem trenutku na voznikovo željo postane ukročeno divja in zabavna, sta ob natančnem krmilnem sistemu za marsikaterega kupca glavno vodilo pri odločanju za serijo 3.

Temu dodajmo še ponovno z odliko izbrani kompromis med športnostjo in udobnostjo podvozja. Edina prava novost pod motornim pokrovom prenovljene serije 3 je novi trilitrski šestvaljni dizelski motor z 245 'konji'.

V testnem modelu je bil vgrajen že videni in pohvaljeni kultivirani in v visokih vrtljajih športno zveneči 170-'konjski' dvolitrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva, ki ima glavnega tekmeca v zelo dobrem dizelskem bratu, v paketu s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom pa je njegov krvnik lahko tudi avtomatika (doplačilo 2.323 evrov), ki se pri dinamičnejši vožnji na trenutke počasi odloči.

(Še izboljšani) hitrosti delovanja in uglajenosti menjalnika ne gre gledati v zobe, pri hitrejši vožnji pa priporočamo izbiro ročnega pretikanja ali športnega načina delovanja. Pohvalili bi prestavljanje brez 'cukanja' tudi ob povsem pohojeni stopalki za plin.

Nešportno naravnanost menjalnik dokazuje z vmešavanjem, ko pri ročno izbranem načinu s samodejnim poseganjem v delovanje pred rdečim poljem krati vozniške užitke, a hkrati varuje tehniko. (Za manj kot sekundo) slabši pospešek avtomatike v primerjavi z ročnim menjalnikom potrjujejo tovarniški podatki, v katerih je opaziti tudi (skoraj zanemarljivo) razliko v porabi goriva.

Na našem testu je BMW 320i s samodejnim menjalnikom v povprečju na 100 prevoženih kilometrov porabil od 9, 3 do 12, 4 litra goriva. Izbira dizelskega motorja bi bila v tem primeru smotrnejša.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič