BMW 330i

Da ne bo pomote: uredništvo AM enoglasno glasuje ZA katalizatorje, saj želimo svet prepustiti zanamcem vsaj enako umazan, če že ne čistejši, kot smo ga dobili. Ampak izza volana in z dolgoletnimi izkušnjami se radi spominjamo bencinskih motorjev, ko jim še ni ukazovala sonda lambda. Kdor se spominja, bo gotovo pritrdil.

Tehniko so pritisnili ob zid ekološki zakoni, tako da je edina za zdaj vidna rešitev (nekoliko) večja prostornina valjev. To je sicer hitro v 'nasprotju' z vsakoletnimi dajatvami, ampak (spet) izza volana se tega ne vidi. Se pa lepo čuti, kakšen potencial ima pravzaprav bencinski motor.

>

>Pravzaprav pri Beemvejih tisti prav najmanjši motorji vsaj v zadnjih dveh desetletjih niso ravno blesteli v tem, kaj dajejo vozniku. Štirivaljnikom je (z nekaj izjemami) vedno nekaj manjkalo. Zato pa je toliko več veselja, ko s tisto skrajno desno, pravilno vpeto (na njenem spodnjem delu) stopalko ukazujete dobremu šestvaljniku. Recimo takšnemu, kot je v testnem 330i. Dileme ni: odzivnost je odlična, volja do vrtenja velika, zvok spodaj zadovoljno brundajoč, više pa vse bolj športno rezek.

To je to. Okej, navora ima manj kot njihov 2.0d, a prav lepo in enakomerno vleče od 2000 motornih vrtljajev navzgor. Več je vrtljajev, več daje od sebe: bolj vleče, zvok je bolj suveren. In kako z veseljem in z lahkoto se zavrti do 7000 vrtljajev v minuti, kjer ga prav nežno ustavi elektronika, čeprav se zdi, da bi zlahka zmogel tudi za tisočaka višje motorne vrtljaje.

Pri Beemveju so zelo realistični. Merilnik vrtljajev, na primer, ima v 330i skalo do 7500, rdeče polje se prične pri 7000 in do tja se motor sme vrteti. Tudi merilnik hitrosti ne obljublja bistveno več, kot avtomobil zmore; skala sega do 260, elektronika pa avtomobilu ne pusti več kot 250 kilometrov na uro. Pa tudi tisti tipični analogni merilnik trenutne porabe goriva ne laže: surovini na stopalki plina bo kazalček pridno kazal maksimum. V povprečnih litrih na 100 kilometrov pomeni to ob postanku na bencinski črpalki okrog 15, z nežno nogo je lahko tudi 9, komur pa je življenjsko poslanstvo to vrednost še znižati, naj raje kupi 320d in na zadek nalepi oznako M3. Ali še bolje Clio 1.5 dCi.

Tale BMW je namreč še posebej namenjen užitkarjem. Sedeš v odličen sedež z vrhunsko (in električno nastavljivo) bočno oprijemljivostjo, poženeš motor s krasnim zvokom, sučeš volan z vrhunsko odzivnostjo (in povrh še z izjemno majhnim obračalnim krogom) in nasploh sediš daleč najbolje med vsemi podobno velikimi (a tudi večjimi) avtomobili. Tokratna Trojka ponuja najbolj dinamično vožnjo, najboljši volan, najboljšo voznost in med dvokolesno gnanimi avtomobili najboljšo lego na cesti. Tu in tam se kateri v kakšni kategoriji sicer tesno približa, a je celoten vtis tega Beemveja nedvomno z naskokom najboljši. Če seveda ljubite športnost.

Športna in hkrati prestižna je tudi notranjost v celem. Črna plastika je v glavnem mehka, veliko je kosov videza poliranega kroma, na odličnem volanskem obroču je kakovostno usnje in če si naročite še takšno svetlo bež usnje, je vtis popoln. Dokler usnja (kar niti ni prav posebej težko) ne umažete. Morda še o merah: prav rekordno širok znotraj ni, pa tudi zadaj ni prostorskega čudeža, a njegove notranje mere zadostijo. Teže se je sprijazniti z manj predal(čk)i, kot bi jih lahko bilo, in prtljažnik je - takšen, kot pač je. Ni ga moč ne podaljšati ne povečati na katerikoli drug način. Če se s tem težko sprijaznite, počakajte na Touringa.

Je pa zunaj takšen, torej štirivraten, lep in skladen. Ker je najbolj 'konzervativen' BMW v tem trenutku (v mislih imam predvsem obliko prtljažnika oziroma njegovega pokrova), se zdi v tem hipu najlepši BMW, čeprav gre seveda za stvar okusa. Če (poleg vsega drugega, kar je testni 330i imel) doplačate še za 18-palčna platišča (z zadaj 3 centimetre širšimi gumami), o skladnosti ne bi smeli izgubljati besed.

Ampak, kot pravim, s tem Beemvejem se je še posebej prijetno peljati. Če vam ni do adrenalinskih užitkov, lahko do 200 in več kilometrov na uro poslušate kakovosten zvok iz avdiosistema, če pa vas piči 'tažlehtna', je vredno preskusiti, kaj zmore mehanika. Motor velja uporabljati nad 4000 vrtljaji v minuti, krepko držati volanski obroč, potem pa preskušati, kako se odziva odličen pogon. Saj veste: manj plina - nevtralna lega z na trenutke podkrmiljenjem, več plina - bolj ali manj intenzivno oddrsavanje zadka. Stvari so izjemno nadzorljive in predvidljive, tako da je krmiljenje z dodajanjem (in odvzemanjem) plina lahkotno in uživaško delo.

Zato ni treba dosti, da izza volana takšnega Beemveja udrihate čez (turbo)dizle, pa naj bodo še tako dobri. Dokler bodo v Münchnu izdelovali takšne igračke, bodo bencinski stroji tisti, ki bodo peli lepo melodijo in izzivali voznika, da se poigrava s strojem, s cesto in s samim seboj. Živel bencin!

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič