Tisti dan, ko smo se z letalom - za moj okus ne ravno nežno - podrsali ob razsušeno puščavo onstran Atlasa, je v Maroku hotelo deževati. Karavana velblodov je zategadelj nemirneje zategovala povodce in zagorele dame v Clubu Mediterranee so se tesneje ovile v prosojna oblačila. Hitrih rok na dolgi vrsti bobnov, ki so bile tam zaradi dobrodošlice, to ni motilo. In prizor je bil tudi sicer lep: sredi letališke ploščadi so stali natančno razvrščeni in zleščeni beemveji, zaradi katerih smo prišli v Ouarzazate.
Podrobnejši test si oglejte v PDF obliki.