Citroën C4 1.6 VTi (88 kW) Exclusive

Novi BMW-jevi bencinski motorji poganjajo Peugeote že nekaj časa, v slogu 'bolje pozno kot nikoli' pa so jih dobili tudi prvi Citroëni. Da zamenjava 1, 6-litrskega motorja ne bi šla mimo oči javnosti, so Francozi v isti sapi za C4 (kupe in kombilimuzino) pripravili še notranje in zunanje spremembe.

Tako sta zdaj oba prenovljenca daljša za 15 milimetrov, kar je podatek, ki bi ga lahko zamolčali, saj zaradi njega ne boste ne lažje ne težje parkirali. Še najbolje boste novega C4 od starega ločili po popolnoma drugačnem prednjem odbijaču, ki je, če zapihamo malce na dušo ljubiteljem svetovnih prvakov v reliju, po obliki zdaj bolj podoben tistemu na dirkalniku Sebastiena Loeba.

Ljubitelji kroma boste pri C4 poskočili od veselja, saj ga je veliko, zlasti na prednjem delu. Nekaj ga je tudi na zadku, kjer je sprememb zelo malo, med najopaznejšimi novostmi pa je (kromirana) letvica. C4 ostaja enak oblikovni posebnež v svojem razredu, kot je bil, ohranil pa je tudi veliko večino prednosti in slabosti. Zadnje je podedoval po generaciji, ki je bila prvič predstavljena pred štirimi leti in je razveselila že več kot 900 tisoč kupcev. Da bo še katerega, ni dvoma, saj Citroënov predstavnik spodnjega srednjega razreda ostaja med pomembnimi štirikolesniki v svojem razredu.

Še naprej velja, da boste ob vstopu v potniški prostor, če to počnete prvič, potrebovali nekaj minutk za seznanjanje. Ne volanski obroč ne merilniki namreč niso klasični, ampak razredni posebneži, zaradi katerih je C4 nenavaden, kot je. Ugodno in v vse običajne smeri nastavljiv volanski obroč ima fiksen sredinski del posut z gumbi, ki zahtevajo nekaj privajanja in obenem razveseljujejo s funkcijami (poleg upravljalnih za radio in tempomat/omejevalnik hitrosti je zanimiv in zelo uporaben še gumb za notranje kroženje zraka), čeprav bi lahko za izbiro katere izmed njih uporabili prijaznejši (krajši) postopek.

Podatki ostajajo še naprej razpršeni med vselej dobro vidnim in odličnim osrednjim zaslonom z digitalnim prikazovalnikom hitrosti in zaslončkom informativnega potovalnega računalnika, ki je nameščen na sredinski konzoli. Dvobarvna zasnova notranjosti Citroëna C4 s svojo bolj prestižno zgradbo in dokaj posrečenim izborom materialov poskuša prepričati, da sedimo v za razred boljšem avtomobilu. Za C4 je značilna ogromna količina odlagalnih mest, od katerih pa je uporabna le peščica. Nekaterim poličkam bi res težko rekli predali … Spredaj se sedi zelo udobno tudi zaradi premehkih stranic sedalnega dela sedežev, ki se pod težo zadnjice dobesedno sploščijo in ob rahlem nagibanju karoserije v ovinkih ne zadržujejo dobro telesa.

Oprema Exclusive ima dobro elektrifikacijo (električno gnane šipe, električno nastavljiva vzvratna ogledala) in omogoča razvajanje (dvopodročna samodejna klimatska naprava, radio MP3 …). Zadnja klop je deljiva in manj udobna od prednjih sedežev. Kar zadeva povečljivost prtljažnika, se ni nič spremenilo, saj je treba še naprej dvigniti sedalni del in položiti naslonjala, rezultat pa je še vedno stopnica, in ne ravno dno. Očitno bomo morali na C4 z ravnim dnom povečanega prtljažnika počakati do prihodnje generacije.

Zdaj pa k bistvu prenove, PSA-BMW-jevemu atmosferskemu 1, 6-litrskemu bencinskemu agregatu, ki nas je na testu prepričal. Lahko bi bilo bolje, a za še boljši vtis bo očitno treba počakati na novejšega C4, ki bo imel (upajmo) šeststopenjski ročni menjalnik. Škoda, da poroka z BMW-jem ni prinesla natančnejšega, šeststopenjskega in v marsičem konkurenčnejšega menjalnika, ki ne bi tako jasno kričal, da je osnova C4 vendarle v letih.

Občutek smo imeli, da bi se 1, 6-litrski bencinar ob dodatni stopnji menjalnika predstavil v še boljši luči, saj igla merilnika vrtljajev pri avtocestni hitrosti 135 kilometrov na uro ne bi kazala na številko 4.000, posledično pa bi bilo manj hrupa v potniški kabini in poraba goriva bi bila manjša. Mimogrede, novi 1, 6-litrski motor je na voljo v tudi močnejši prisilno polnjeni različici. V šibkejši 120-'konjski' je vbrizg posreden, krmiljenje in gib ventilov sta spremenljiva.

Šibkejša različica vas v prostem teku ne bo prelisičila, saj ne igra smrtne tišine, a je do ušes prijazna. Med 1.500 in 2.000 vrtljaji že dobro poprime za delo in v tem delu na relacijskih vožnjah po podeželju prepriča z majhno porabo, ki je lahko tudi manjša od šestih litrov na 100 prevoženih kilometrov.

Druga skrajnost, lovljenje višjih vrtljajev (novi agregat doseže največjo moč 88 kilovatov pri 6.000/min, kar je zelo blizu rdečega polja, največji navor 160 Nm pa velja pri 4.250/min), in užitek ob Citroënovi poskočnosti prepričata potovalni računalnik, da poroča o več kot 15-litrski porabi. Pri avtocestnem preštevanju kilometrov in vožnji med 130 in 150 kilometri na uro pričakujte, da bo poraba znašala okoli osem litrov.

Odločitev, kako se boste s takole motoriziranim C4 peljali, je povsem vaša. Iz naših izkušenj priporočamo umirjeno vožnjo, ki izkorišča glavni adut C4, to je udobno podvozje. Ko pa se vam zahoče hitrosti, mogoče posladkane z ovinki, le izvolite, C4 zanesljivo stoji na cesti. Stabilizacijsko elektroniko boste do 50 kilometrov na uro lahko izklopili (svetujemo, da tega zavoljo varnosti ne po­čnete), potem se bo po PSA-jevsko priklopila samodejno.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič