Si želite športnih užitkov in mehanskega občutka v sodobnem kompaktnežu? Pri tem avtomobilu dobite vse

V avtomobilizmu poznamo številne oznake, ki ljubiteljem hitrosti in bencina nemudoma pospešijo srčni utrip, in marsikatera od njih je skozi čas postala sinonim za užitek v vožnji. AMG, M, RS, Polestar, Cupra in še nekaj bi jih lahko naštel. V otroštvu sem z njihovo pomočjo že na daleč prepoznal vsako posebno različico načeloma običajnega avtomobila.

Danes so stvari malo drugačne. Veliko ljudi si želi na videz športnega avtomobila in »zavisti ne poznavajočega« soseda, le redkokdo si dejansko želi tudi moči, hitrosti in predvsem dodatnih stroškov ter neudobja, ki ga s seboj prinesejo polnokrvni športni avtomobili. Zviti prodajalci so se hitro naučili izkoriščati sloves takšnih oznak in na ceste začeli pošiljati športno navdahnjene, vendar v resnici nič kaj športne izvedbe vsakdanjih avtomobilov. Zato je odstotek pravih športnih avtomobilov – od vseh, ki na ceste zapeljejo z eno od zgoraj navedenih »športnih« oznak – v resnici smešno majhen.

Seveda enako velja tudi za Cupro. Nekdaj le športna podkategorija in oznaka, rezervirana za najbolj »izstopajoče« Seate, je zdaj postala samostojna znamka, ki slovi po športno navdihnjenih, vendar v resnici ne vedno res športnih avtomobilih. Vrhunskih vsakdanjih avtomobilih, po mojih izkušnjah.

Preberite še: Imamo slovenski avto leta 2023!

Cuprina pozornost se je takoj ob osamosvojitvi preusmerila stran od predelanih športnikov in njihova prihodnost je že uradno predana elektrifikaciji. Ne zamerim, samo z namenskimi športniki se v tej industriji danes ne da preživeti. Zato pa lahko tudi priznam, da sem v najbolj športnega Leona, kljub izključno pozitivnim izkušnjam s to mlado špansko znamko, prvič sedel brez visokih pričakovanj.

Za ostro oko

Že ob prevzemu sem moral dvakrat pogledati, ali gre res za najmočnejšo različico. To je zaradi prepoznavne oblike pogost problem športnih kombilimuzin. Tako kot pri drugih Cuprinih modelih, denimo Formentorju VZ5, o katerem ste lahko brali v prejšnji številki, nič hudega sluteči mimoidoči ne bodo zaznali, kakšna moč se v resnici skriva pod motornim pokrovom.

Tu ni posebnih oznak, agresivnega razdelilnika zraka ali objestnega spojlerja iz ogljikovih vlaken, še kolesa se na zadnji osi malce preveč sramežljivo skrivajo pod koloteki. Pri Cupri so sledili filozofiji ljudskega športnika, prvotnemu namenu pravih »hot hatchev«.

Njegove posebnosti so namenjene le očem tistega, ki ga dobro pozna, in sčasoma sem jih tudi sam opazil vedno več. Od dinamičnega pozdrava neprekinjenega svetlobnega pasu v tehnologiji LED do elegantno zakrivljenega usmernika zraka in izrazitega ter hkrati učinkovitega difuzorja, na sončne dni tudi odbijanje svetlobe od »bakrenih« logotipov. Potem pa sem ga nekega dne po naključju parkiral ob bok »običajnejše« Cupre Leona in v tistem trenutku sem ob neposredni primerjavi opazil občutni kozmetični napredek.

Leona 300 se seveda najlažje prepozna po štirih (pravih) izpušnih zaključkih, iz katerih med vožnjo poka in vrešči, po večjih zavornih diskih in po sprednji maski, ki v motorni predel spusti nekaj več zraka. Po zaslugi drugačnega vzmetenja z manjšim razponom in tršo kompresijo Leon 300 sedi tudi bliže tlom. Kot celota deluje bolj športno in predvsem bolj izpopolnjeno.

Izpopolnitev preverjenega recepta

A bolj kot na kozmetične popravke so se na srečo osredotočili na tisto, kar najbolj šteje: izboljšano mehaniko. In najopaznejša izboljšava je tista, ki je zaslužna za številko v njegovem imenu. Pod motornim pokrovom se skriva zdaj že ikonični EA888 – prisilno polnjeni dvolitrski štirivaljnik z 221 kilovati (300 KM), ki je znan iz številnih drugih vozil skupine Volkswagen, denimo Golfa R. Rezultat pa je pričakovano spektakularen.

Ta motor je malim športnikom pisan na kožo. Je izjemno prožen že pri nizkih vrtljajih, vseh 400 njutonmetrov navora je namreč na voljo že od 2000 in vse do 5200 vrtljajev na minuto. Široko območje optimalnega delovanja spodbuja igrivost ob vsakem praznem cestnem odseku, kar podpre tudi sedemstopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik, ki se z motorjem ujame do popolnosti. Računalnik skoraj telepatsko prepozna voznikove namere in je vedno v pravi prestavi.

Tudi v visokih vrtljajih nikoli nisem dobil občutka nedohranjenosti, ki me običajno odvrača od štirivaljnikov, in za to si inženirji zaslužijo veliko pohvalo, saj je evolucijski napredek tega motorja opazen z vsako novo izvedbo, prostora za izboljšave pa za vsakodnevno uporabo od te točke naprej skorajda več ni.

Še večjo pohvalo si inženirji zaslužijo za presenetljiv oprijem prednjih koles. Poslati 300 »konj« le na prednji kolesni par je lahko namreč recept za tragično cviljenje gum na asfaltu, preden avtomobil, namesto da zavije, podkrmari naravnost v prvo drevo. Običajno sem od takšnih avtomobilov navajen rokoborbe z volanom, da ga obdržim na pravi poti. Z Leonom pa sva se precej bolje razumela, kadar sem ga obravnaval kot pravega športnika, z lahkotnimi spremembami smeri. Je bolj baletka kot zver.

Med zavoji pleše in se obnaša izjemno predvidljivo ter povsem brez podkrmarjenja. Zaupal mi je dovolj povratnih informacij, da sem vedno začutil, kdaj so kolesa zagrizla v zavoj in kdaj je bil čas, da izkoristim vso moč motorja. Kadar sem ga obravnaval z občutkom, so imela prednja kolesa vedno dovolj oprijema, da pomoči zadnjega pogona nisem pogrešal. Zapora diferenciala in elektronske varuške proti zdrsavanju se dopolnjujejo do popolnosti in mi nikdar niso omejevale potenciala, vsaj dokler nisem bil na meji kakšne večje neumnosti.

Ob nagajivem razpoloženju pa sem še vedno lahko izklopil vse elektronske varuške s priročnim bližnjičnim stikalom na sredinski konzoli. Takrat seveda zdrsava ter uniči pnevmatike hitreje, kot se zaveš, kdaj lahko pristaneš v obcestnem drevesu.

Brez kompromisov

Razpon hudomušnih talentov tega Leona mi zagotovi, da pri Cupri še niso pozabili tega, kar so včasih znali najbolje – v roke vzeti običajnega Seata in ga naviti do 11. Lahko bi si želel malce več natančnosti na meji oprijema, kar bi lahko rešil tudi z bolj športnimi pnevmatikami, ampak to je kompromis za udobje. Ne gre pozabiti, da je kljub vsem športnim talentom pod karoserijo še vedno Seat Leon, ki se lahko v trenutku prelevi v izjemno udoben in praktičen vsakdanji avtomobil.

Na zadnji klopi je dovolj prostora za odrasle ljudi, v prtljažniku konkurenčnih 380 litrov prostora, še priključke Isofix na sovoznikovem sedežu ima, torej je res lahko pravo družinsko prevozno sredstvo. Počutje v kabini je primerljivo občutku med vožnjo. Sedeži so mi kot uliti, izjemno podporni v zavojih in še udobnejši na dolgih vožnjah. V Cuprinem slogu je celotna kabina obdana z bakrenimi okrasnimi elementi in podrobnostmi. Zagotovo se lahko strinjam, da je zagon motorja s stikalom na volanu preprosto bolj "kul" od vseh drugih načinov.

Za razliko od najbližjih tekmecev (Volkswagen seveda) so Leonova stikala na volanu prava, mehanska, je pa res, da Cuprin infozabavni sistem ni najbolj odziven ali intuitiven, še manj pa drsniki za glasnost in temperaturo pod njim, ki v temi niso niti osvetljeni.

Nič zato. Vsakič, ko sem sedel za volan, sem se nemudoma počutil kot doma. Lahko ga uvrstim v ekskluzivni klub avtomobilov, ki mi ne vzbudijo novinarskega nagona, da bi spremenil tisto malenkost ali prenastavil to kalibracijo. Z veseljem bi ga vzel takega, kot je. Priznam, želel bi si več avtentičnega zvoka pri visokih vrtljajih, ampak pomanjkanje v tem oddelku je krivda polarnih medvedov, ne Cupre. Zares so izvrstno poosebili izvirno ideologijo »hot hatchev«.

Ustvarili so zrel, udoben in diskreten avtomobil za vse, ki 98 odstotkov časa za volanom preživimo v gostem prometu, pod strogimi omejitvami v mestu ali na dolgi avtocestni poti, kjer brutalni športniki, ki tresejo in kričijo, niso najbolj optimalna izbira. Hkrati so ustvarili zavzetega športnika za tiste adrenalinske nedeljske vožnje med sončnim vzhodom in nekaj dovolj posebnega za dodaten vliv ponosa in motivacije, ko ga vsako jutro zagledaš v garaži.

Dandanes je veliko avtomobilov, objektivno zelo dobrih, le redki pa mi ne začnejo presedati pri vsaj eni od zgoraj omenjenih avtomobilskih nalog že v testnem obdobju. Leon 300 je eden izmed teh, saj je vse naloge opravil izvrstno in lahko priznam: res se ne bi branil z njim živeti še naprej.