Dacia Logan MCV 1.5 dCi Laureate (7 sedežev)

Ja, prav ste prebrali. V ceniku na Dacijini spletni strani piše, da je za Logana MCV z 1, 5-litrskim dizlom in najboljšim paketom opreme Laureate treba odšteti 10.740 evrov. Ker ima tak Logan v osnovi pet sedežev, prištejte k ceni še 450 evrov za dodatno klop in že se vas lahko sedem odpravi na pot.

Da vožnja ne bo mučna, vam predlagamo nakup klimatske naprave, za katero boste morali odšteti 780 evrov, ter radio s CD-predvajalnikom in štirimi zvočniki, ki vas bo stal 300 evrov (če hočete takšnega, ki prebira glasbo tudi v MP3-formatu, prištejte še 80 evrov), za varno vožnjo pa si omislite še paket ‘varnost’, ki vključuje sovoznikovo in obe stranski varnostni blazini in za katerega boste morali odriniti dodatnih 320 evrov. Po vsem tem boste v roke dobili ključ avtomobila, ki se lahko spodobno kosa tudi z nekaterimi bolj uveljavljenimi modeli.

O. K., se strinjam, če Logana MCV ocenjujemo oblikovno, res ni lepotec, ampak tudi grd ni. Oblika armaturne plošče je zastarela, plastika v notranjosti pa je trda in manj ugledna kot v podobno velikem Renaultu izpred 14 let, a po drugi strani ni prav nič manj ‘ekstravagantna’, kakršno srečamo v Kangooju.

Ko smo že pri Kangooju ? za enako motoriziranega in opremljenega (opreme nismo podrobno analizirali, upoštevali smo pač najbogatejši model v ponudbi) boste morali odšteti skoraj 4.200 evrov več. Za ta denar si pri Dacii lahko omislite prav vse, kar najdete na seznamu doplačil, in vam na koncu še ostane slabih 2.200 evrov. Pa še nekaj: če se boste odločili za Kangooja, vas opozarjamo, da na potnika, ki bi v Loganu sedela povsem zadaj, kar pozabite. Kangoo tretje vrste sedežev namreč nima in je tudi ne pozna.

Tako gledano je Logan MCV nedvomno zanimiva izbira. Prostora v njem je veliko. Pravzaprav ogromno za ta avtomobilski razred. Tudi ko se na pot odpravi sedem ljudi, potnika povsem zadaj sedita presenetljivo spodobno (to lahko pri tako velikih sedemsedežnikih le redko napišemo), ob tem pa še vedno ostane nekaj prostora za prtljago.

Če tega ni dovolj, naj omenimo, da sta nosilca strešnega prtljažnika v paketu Laureate serijska. Ko potnikov v avtomobilu ni prav veliko, pa se lahko z izkoriščanjem notranjega prostora dobesedno poigravate. Obe klopi, tako v drugi kot v tretji vrsti, sta deljivi in zložljivi. Zadnjo je mogoče hitro in preprosto odstraniti. Da se Logan MCV resnično ne ustraši velikih paketov, pa nekaj povedo tudi krilna vrata na zadku.

Manj navdušujoče je udobje. Kako zmogljiva je klimatska naprava in kako učinkovito je gretje, bosta (ob)čutila le voznik in sovoznik, saj zadaj ni rež za dovajanje zraka. Sedalne površine so ravne, zato se v ovinkih ne zanašajte na bočne opore. In to velja tudi za naslonjala. Žal si ne znamo razložiti, zakaj je sredinska konzola odrezana pod tako čudnim kotom, da simbolov na stikalih povsem spodaj skoraj ni mogoče prebrati, toda hej ? za volanskim obročem se sedi presenetljivo dobro. Veliko bolj kot nekoč v Cliih. Pa čeprav je po višini nastavljiv le sedež.

Testni Logan nas je prijetno presenetil tudi s smerno stabilnostjo in lahkotnostjo, s katero odriva zrak. Popravljanje smeri je celo pri največji hitrosti skoraj povsem nepotrebno, česar za njegovo limuzinsko različico z 1, 4-litrskim bencinskim motorjem (AM 15/2005) nismo mogli zapisati. Ovinke premaguje suvereno, kolikor je to pač smiselno početi s sedmimi potniki v avtomobilu, motor pa je, ko govorimo o avtomobilih tega cenovnega razreda, pravi biser. Prav v ničemer se ne razlikuje od tistih, ki jih srečamo v Renaultih ali Nissanih, in tako tudi pri njem najdemo vse, kar morajo imeti sodobni dizelski agregati: neposredni vbrizg po sistemu skup­nega voda, turbopuhalo, hladilnik polnilnega zraka, 50 kW in 160 njutonmetrov.

Več kot dovolj za 1.245 kilogramov težek kombi z željo po hitrosti, kakršno so pač predvideli zanj. Dirkali z Loganom MCV torej ne boste, boste pa prijetno potovali, spodobno prehitevali in se zadovoljni ustavljali na bencinskih črpalkah. Na testu smo izmerili porabo, ki se je ustavila pri 6, 2 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič