Daewoo Kalos 1.4 Premium

Že res, da vse našteto drži in da našteta oprema več kot zadostuje za spodobno življenje z avtomobilom, vendar je razvoj napravil svoje, kar mejo »življenja« pomakne malo navzgor. Tako najdemo raznovrstne nadgradnje omenjenih napravic in pripomočkov tudi že v razredu majhnih avtomobilov, kamor se navsezadnje uvršča tudi Kalos.

Začnimo kar pri varnosti: zanjo v Kalosu med drugim skrbita že omenjeni serijsko vgrajeni varnostni blazini, a sta »le« dve. »Le« dve zato, ker poznamo vsaj enega tekmeca, ki ima že v najosnovnejši različici štiri varnostne blazine.

Pohvalno je, da so vsem petim potnikom namenili tritočkovne varnostne pasove, a so na žalost pri deljenju vzglavnikov pozabili na srednjega potnika na zadnji klopi. Podobno opazimo tudi pri električnem pomiku šip. In če se povsem strinjamo, da elektrika pri prednjih dveh potnikih povsem zadošča, potem se ne moremo strinjati in sprijazniti z dejstvom, da Daewoo ni ponudil vsaj možnosti doplačila za impulzni pomik voznikove šipe.

Navsezadnje nekateri nasprotniki to ponujajo že v osnovnem paketu, prav tako si lahko pri njih omislite samodejno klimatsko napravo, kar pri Daewoojevem Kalosu ni možno. A saj veste, vsaka stvar ima svojo ceno in tudi Daewoo je postavil za bogatost paketa ustrezno zelo ugodno ceno. Ta je z 1.899.000 tolarji vsekakor ugodna in nižja kot pri vseh evropskih tekmecih. Vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je slednja sorazmerno bolje založena s (predvsem varnostno) opremo.

Pri končni oceni pa seveda nista pomembni le založenost z opremo in njegova cena, temveč še številne druge lastnosti.

Med prvimi je zagotovo uporabnost. Na tem mestu želi Lepotec (Kalos po grško pomeni lep) prepričati predvsem z uporabno velikim, a na žalost nepokritim predalčkom pred prestavno ročico, s pripravno mrežico na naslonu sovoznikovega sedeža in priročnim utorom, nameščenim na voznikovih vratih, za recimo kreditno kartico. Toda le tri razmeroma uporabna odlagalna mesta nikakor ne bodo zadovoljila potreb povprečnega uporabnika. Ta bi si želel večjih oz. širših žepov na prednjih vratih (obstoječa sta ozka in zaradi tega zelo pogojno uporabna) in še vsaj prostornejšega sovoznikovega predala, ki bi bil lahko tudi »pod ključem«.

Malo prilagodljivosti in posledično tudi slabšo uporabnost zasledimo tudi v prtljažnem prostoru. Tam sicer lahko prekucnemo po tretjinah deljiv naslon zadnje klopi, vendar na žalost tega ne nadgradi tudi deljen sedalni del. Tako ste prisiljeni v takšnih primerih zložiti celotno zadnjo klop, pri čemer ostane dovolj prostora le še za voznika in sovoznika. Ko smo že ravno omenili potnike, se za trenutek ustavimo še pri sedežnih mestih, predvidenih zanje.

Prednja potnika se ne bosta mogla pritoževati nad višinskim prostorom, saj ga je dovolj, toda na zadnji klopi zaradi spuščanja strehe zmanjka prostora za glave potnikov s telesno višino nad 1, 8 metra. Nekaj več privajanja bo od potnikov zahtevala tudi namestitev naslona klopi, ki je preveč položna in vsiljuje dokaj nenaraven položaj sedenja.

Že skoraj presenetljivo učinkovita pa je zvočna izolacija. Na tem področju je, v primerjavi s Kalosovim predhodnikom Lanosom, Daewoo naredil velik korak naprej. Tako je v potniški kabini slišati malo motornega trušča in tudi drug hrup zvočna izolacija dovolj učinkovito zadrži zunaj potniške kabine, da se potniki med seboj brez vseh večjih naprezanj pogovarjajo.

Majhna izjema je le povečanje motornega trušča pri prekoračitvi 5000 motornih vrtljajev. Nad tem območjem se trušč poveča za mero, ki je vredna omembe, ne pa tudi pretiranega grajanja. Navsezadnje se bodo običajni uporabniki Kalosov ob normalni uporabi zelo redko znašli v tako visokih motornih vrtljajih. In roko na srce, Lepotec niti ni namenjen vihravi in poskočni vožnji. On ima veliko raje umirjeno in sproščeno vožnjo, ko se bo tudi zvočno udobje nadgradilo z učinkovitim in udobnim prestrezanjem cestnih neravnin.

Ob preganjanju skozi ovinke pa zasnova podvozja pokaže zobe. Takrat Kalos sili v podkrmarjenje, kar je povsem običajno za spredaj gnane avtomobile. Opazno nagibanje karoserije in nekomunikativen volan pa sta dokaz, da Kalos ni prav nič navdušen nad preganjanjem po ovinkih. No, piko na i pristavijo še sedeži. Na njih potniki nimajo nobenega bočnega oprijema, zaradi česar se morajo opreti na razpoložljiva oporna mesta in držati za stropne in vratne kljuke. Toda še enkrat poudarjamo: Kalos je namenjen umirjeni vožnji, brez vsakršnega divjanja in preganjanja. Tako vam bo več kot dobro služil.

Nekaj slabega priokusa med vožnjo, tudi umirjeno, pa pusti dejstvo, da Kalos Premium ne premore zavornega dodatka ABS. Že res, da so zavore tudi brez njega dokaj učinkovite (upoštevajoč zavorno pot) in dovoljujejo dovolj dober občutek na stopalki zavore, toda sistem ABS kljub temu ne bi škodil.

Tehnično povprečen pogonski stroj premore 1, 4 litra delovne prostornine, štiri valje, osem ventilov, največ 61 kilovatov oziroma 83 »konjev« in 123 njutonmetrov največjega navora. Naštete številke seveda ne razkrivajo ravno atletsko-šprinterskih zmogljivosti, kar se izkaže tudi na cesti. Tam o presenetljivi poskočnosti ne moremo govoriti in tudi za dosego največje hitrosti boste potrebovali presneto dolgo cestno ravnino. Za neprepričljivo prožnost se mora Kalos v veliki meri »zahvaliti« Daewoojevim (ali morda GM-ovim) inženirjem, saj so mu namenili (pre)dolg diferencial, kar se kaže tudi v neizkoriščenosti pete prestave. Tako avtomobil doseže največjo hitrost že v četrti prestavi, medtem ko ima peta na zalogi še kar nekaj vrtljajev ročične gredi. Res pa je seveda tudi, da omogoča tako zasnovan pogonski sklop, pri normalni vožnji, varčevanje. Navsezadnje pomeni manjše število motornih vrtljajev ugodnejšo porabo goriva. Ta je na testu znašala sprejemljivih 8, 2 litra na 100 prevoženih kilometrov poti.

Malo več sivih las bi lahko povzročila le na testu izmerjena največja poraba goriva, ki se je v najslabšem primeru zavihtela kar na 10, 1 litra na 100 kilometrov. Olajševalna okoliščina so kilometri, prevoženi večinoma v stoječe-premikajočem se mestnem vrvežu. Na drugi strani, torej pri medkrajevni vožnji in s peresno lahko nogo na stopalki plina, pa lahko poraba pade na 7, 5 stokilometrskega litra neosvinčenega bencina.

Katere so torej glavne odlike Kalosa, ki naj bi vas prepričale o smotrnosti nakupa? Prva je vsekakor udobje v vožnji (udobno in učinkovito prestrezanje cestnih neravnin ter učinkovito zvočno tesnjenje potniške kabine), druga in pravzaprav tudi največja pa cenovna ugodnost nakupa. Navsezadnje boste na sončni strani Alp zelo težko našli drug avtomobil, ki bi že v serijski opremi ponujal dobrih 80 konjskih moči pod prednjim pokrovom, klimatsko napravo, osrednjo ključavnico, električni pomik prednjih šip in dve varnostni blazini, vse skupaj pa za manj kot dva milijona tolarjev.

Izbira je resnično zelo majhna in ravno zato se je Daewoo spet izkazal za cenovno ugoden in dostopen nakup, ki pa seveda ni povsem brez napak. A saj zelo verjetno poznate pregovor: Malo denarja, malo glasbe. Pri Kalosu to ne drži povsem, saj dobite za sorazmerno majhen kupček denarja skoraj vse danes v avtomobilih iskane elemente dodatne opreme. Je že res, da bi lahko imel vsaj še dodatek ABS in bi bil paket resnično popoln, toda potem cena ne bi bila več tako »popolna«. Saj veste, nekaj dobiš, nekaj izgubiš.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič