Daewoo Kalos 1.4 Premium

Podobno so naredili pri Renaultu s Thalio in pri Škodi s štirivratno Fabio Sedan, če naštejemo le dva najpogostejša (edina? ) tekmeca. O kratkem Kalosu smo že pisali v velikem testu, saj predstavlja povsem nov list knjige o Daewooju, ko smo tudi ugotovili, da za svoj denar (osnovni model stane 1, 7 milijona tolarjev) ponudi veliko, če niste med zahtevnejšimi uporabniki avtomobilov. Vse ima namreč svojo ceno, tudi prestiž, ki ga v Daewooju pač ne boste našli.

Na zunaj se ta Kalos razlikuje ne le po limuzinskem zadku, ki je mimogrede vase spravil skoraj ves komplet testnih kovčkov z izjemo tistega srednje velikosti. Prevedeno to pomeni 375 litrov, kar je za 155 litrov več od petvratnega Kalosa. Res pa je, da ta ob podrti klopi omogoči 980 litrov, pri limuzinski izvedbi pa konstrukcija avtomobila ne dopušča te možnosti. A to je cena, ki jo plača vsaka limuzina in tisti, ki so jim všeč elegantnejši avtomobili.

Čeprav je avto poceni, pa mu oblikovno ni kaj dosti očitati. Bočne linije so od nosa avtomobila pa do zadka lepo zaokrožili in razpotegnili navzgor, tako da ima ob straneh čisto, skladno in nekoliko klinasto obliko. To je sicer dobro za aerodinamiko, povzročalo pa bo preglavice pri vzvratni vožnji, saj visok zadek precej zakriva pogled nazaj. Ob pogledu v vzvratna ogledala pa se žal ne moremo znebiti varljivega občutka glede oddaljenosti avtomobilov za hrbtom.

Morda so pri Daewooju celo hoteli pomagati voznikom, da bi imeli boljši pregled, a ob rahli nepozornosti se lahko zgodi, da med menjavanjem voznega pasu nehote izsilite drugo vozilo. Zato je bolje na lastne oči, z zasukom glave, preveriti stanje. Limuzinski Kalos pa se od petvratnega ne razlikuje le po zadku, ampak tudi po nosu. Če je slednji bolj mladostnega in sodobnejšega videza, pa limuzina deluje nekoliko bolj umirjeno, na prvi pogled celo nekoliko »ameriško« z ozkim in dolgim parom smernih kazalcev v odbijaču. Po našem okusu bi mu bolj pristalo modernejše oblikovanje petvratne izvedbe. A okusi so različni.

In kaj ponuja notranjost? Pri Daewooju z oznako »premium« povedo, da v tem paketu dobite udobje, sicer značilno za dražje avtomobile. Sprednja stekla se tako spuščajo in dvigajo s pomočjo elektrike, voznik si lahko po višini nastavi sedež (po višini nastavljiv volan pri vseh sodi že v serijsko opremo), kar mu zagotavlja širok spekter možnih nastavitev po lastni želji, dve varnostni blazini in danes že močno zaželeno klimatsko napravo. Ta deluje zadovoljivo in tudi v najbolj vročih dneh poletja ohladi celotno notranjost. To je ob presenetljivi prostornosti tako na sprednjih sedežih kot na zadnji klopi eden močnejših adutov.

Težko namreč rečemo, da so vozne lastnosti, menjalnik ali motor tisto, zaradi česar bi priporočali nakup. V vseh treh omenjenih kategorijah nas je namreč malce razočaral. Z njim ne gre pretiravati, saj je že malce bolj dinamična vožnja velik zalogaj za podvozje in gume, kakor tudi za menjalnik, ki ob hitrem pretikanju sem ter tja protestira s škrtanjem. Je pač namenjen krogu kupcev, ki na cesti vozijo umirjeno in taki bodo z njim tudi najbolj zadovoljni.

Voznim lastnostim primeren je (vsaj kar zadeva zmogljivosti) tudi 1, 4-litrski motor s 83 KM. Na testu je povprečno porabil 7, 9 litra bencina za 100 prevoženih kilometrov, kar za motor te prostornine, zmogljivosti (od 0 do 100 km/h 12 s, 170 km/h) in tono težek avto ni malo. Če torej na leto prevozite nadpovprečno veliko kilometrov (nad 30.000 km), ni napak, da preračunate, ali se vam nakup splača. Sicer pa, ko seštejemo pluse in minuse, priznamo, da tako poceni avtomobila s klimatsko napravo in toliko prostora (beri udobja) drugje ne najdemo.

Peter Kavčič

Foto: Saša Kapetanovič