Daewoo Musso 2.9 TD ELX

Seveda je z vrednostjo oziroma ceno povezano več stvari: med drugim tudi kakovost in vzdržljivost. Kar pa vedno ne drži! Za zmerno ceno lahko dobimo prav spodobnega terenca - z zelo solidnimi zmogljivostmi, vzdržljivostjo v mejah normale, dobrimi voznimi lastnostmi na različnih podlagah, z dovolj udobja in enostavnim upravljanjem.

Eden takih kompromisov je prav gotovo Ssangyo…, pardon, Daewoo Musso. Oprostite, motiti se je človeško, še posebej, če to sploh ni pomota. Korejski Ssangyong je namreč že drugo leto v lasti prav tako korejskega Daewooja. Zamenjali so oznake in mu naredili nov obraz.

Nova maska seveda zdaj nosi Daewoojevo značko, navpične reže pa nekoliko spominjajo na legendo med terenci (Jeepa). Na volanskem obroču in na radiu je še vedno Ssangyongova oznaka, to pa tudi pomeni, da je sprememb na Mussu zelo malo. Ohranili so njegove dobre lastnosti, dodali nekaj novosti in veselo naprej.

Največja novost je sicer stari dobri Mercedesov dizelski vrstni petvaljnik, ki pa mu tokrat pomaga turbinski polnilnik na izpušne pline. Musso je tako pridobil nekaj moči, postal poskočnejši in hitrejši ter še bolj prepričljiv. Do 2000 vrtljajev se sicer ne dogaja še nič pretresljivega, potem pa, ko prime turbina, je lahko zadnji pogon zelo živahen. Kolikor je to pri skoraj dve toni težkem (praznem) vozilu sploh mogoče.

Tudi končna hitrost je za tako ogromno gmoto zelo solidna. Motor je preverjena klasika med dizli: z vbrizgom goriva v vrtinčno komoro, dvema ventiloma na valj in hladilnikom polnilnega zraka med turbino in sesalnimi ventili. Hladen potrebuje nekaj časa za predgretje, že malce ogret pa lepo vžiga tudi brez tega.

Vgrajeno ima varnostno stikalo, ki omogoča vžig le s stisnjeno stopalko sklopke. Je seveda povprečno dizelsko glasen in zmerno požrešen. Glasnost motorja samega niti ni tak problem, bolj moteča je resonanca celotnega pogona, verjetno s kardanskimi gredmi vred, ki pri določenem številu vrtljajev povzročajo neprijetno resonanco. Ena slabših plati Mussa je tudi menjalnik, ki je neprijetno trd, se zatika in je nenatančen. S tem pa je glavnih zamer tudi konec.

V bistvu je Musso kot celota prav posrečena kombinacija. S svojo velikostjo vzbuja spoštovanje. Na cesti se vam bodo spoštljivo umikali! Z dokaj škatlasto, a še zdaleč ne dolgočasno obliko ne odstopa od povprečja terencev. Z robustnostjo daje vtis vzdržljivosti in neobčutljivosti, z dokaj mehkim vzmetenjem pa zagotavlja tudi veliko udobja.

Vožnja po neravninah je nadpovprečno udobna, tudi zahvaljujoč velikim balonastim gumam, ki na pogled ne dajejo posebej dobrega občutka. Vendar so se kasneje na terenu, tudi na snegu, izkazale za zelo solidne.

V Mussa se je treba, tako kot v večino terencev, visoko povzpeti. To pomeni, da je iz vozila dober pregled nad okolico. Voznika pozdravita (pre)velik volanski obroč in enostavno pregledna armaturna plošča. Vrtljivi gumbek za vklop štirikolesnega pogona je edina posebnost, ki jo je potrebno obvladati. Kar pa ni težko.

V prvi stopnji se vklopi prenos moči tudi k prednjim kolesom (lahko med vožnjo), za preklop reduciranega prenosa pa je treba ustaviti. Škode ne morete narediti, tudi če se zmotite, saj hidravlika ne preklopi, dokler to ni varno in mogoče. Zato v opozorilo svetijo (ali utripajo) kontrolne lučke na armaturki. Za boljši oprijem na zelo spolzkih podlagah priskoči na pomoč samodejna zapora zadnjega diferenciala. To je vse, kar je treba vedeti.

Seveda v Mussu ni vse idealno. Spojler nad zadnjo šipo povzroča vrtinčenje zraka, ki vso umazanijo zmeče prav na zadnjo šipo. K sreči ima tam brisalnik. Antena je električno pomična in preveč izpostavljena štrlečim vejam. Da je ne odlomite, raje ugasnite radio. Polička na armaturki je preplitva in ne zadrži predmetov. Ima dve odprtini za pločevinki, ki sta tudi preplitvi . .

Po drugi strani pa ponuja veliko prostora in udobja. Prtljažnik je postopno povečljiv. Ima učinkovito polsamodejno klimatsko napravo. Ima zanesljive zavore, ki tudi brez ABS-a enakomerno in nadzorovano zavirajo. Ima uporaben servovolan in solidno vodljivost. Motor pa je preverjen in zmogljiv. In to dizel, kot se za pravega terenca spodobi! In končno, ima nezahteven štirikolesni pogon, ki v kritičnih situacijah in v večini primerov zadostuje.

Za teren ali ne, to je sedaj vprašanje! Musso ima glede na svojo ceno veliko vrednost. Tudi dobre zmogljivosti, udobje in robustnost nekaj štejejo. Kam se boste zapeljali z njim, ni tako bistveno. Dobro pa je vedeti, da vas Musso ne bo kar tako razočaral.

Igor Pucihar

FOTO: Uroš Potočnik