Tole ni test, kot jih poznate bralci Avto magazina in spletne strani www.avto-magazin. Je tekstovni in video zapis zmenka na strehi garaže, ki na nekoliko drugačen način opisuje dve nevsakdanji vozili. Kot nalašč za lahkotno praznično branje ...
Marjanca je prava energetska bomba, vse se ji dogaja presunljivo hitro in tako sva bila tudi v nekaj sekundah dogovorjena za zmenek, kjer bo preizkusila trikolesno zverino, Can-Amovega Spyderja. »Hej, pridi na streho garaže, tam je 'fajn' prostor, da se zapeljeva en krog, pa še gneče ni,« sem ji predlagal. »Okej, priletim z Windom naravnost iz Celja, samo da se mi do konca posuši še lak za nohte, sem se ravno pustila malo 'spedenati' pri kolegici,« se je zaslišal glas na drugi strani.
Moj načrt je lepo uspel, v uredništvu smo imeli prav takrat dva zanimiva avtomobila, no, avtomobil in trikolesnik, če sem bolj natančen. Bralci Avto magazina oba že poznate, saj je šlo za Renaultovega Winda, ki ga je prav v tistem času vozila Marjanca, najbolj jezična hišna družabna kronistka. Pri njenem delu za reviji Nova in Lea ji res nič ne uide, saj ga ni trača, ki bi ga izpustila. Ker je vedno v pogonu, ji je Wind pisan na kožo. Ravno dovolj majhen, da ga v mestu potisneš na majhen parkirni prostor, in dovolj živahen, da je lahko vožnja z njim zabavna in dinamična. A o tem, kakšen je menjalnik, kako dobro primejo zavore in koliko navora ima, kdaj drugič, tokrat si preberite, kako avto vidi ženska – huh, precej zanimiv pogled in vsekakor drugačen od moškega.
Marjanca: »Uf, komaj sem čakala, da na domače dvorišče pripeljem Renaultovega Winda! V glavi so se mi kar risali obrazi sosedov, kako bodo imeli naenkrat milijon opravkov, samo da se bodo peljali mimo moje hiše in seveda zijali na dvorišče, kjer bo pred vhodom v garažo stal čisto nov kabriolet. Tak za ženske in predvsem tak, za katerim se obračajo moški – tudi če za volanom ne sedi blondinka. In potem se je zgodil dan D: čisto počasi sem na dvorišče zapeljala z novim Windom. No, da sem bila videti še bolj frajerska, sem si nataknila huda sončna očala in si nabila dekolte. Hja, če me pa zdaj nihče ne opazi … A so me opazili – in to še kako! Sicer pa sem prepričana, da so mi tudi vaščani hvaležni, da sem za kratek čas dobila jekleno mrcino – če ne že zaradi drugega, pa zato, ker so imeli vsaj še mesec dni temo za težke gostilniške pogovore: 'Od kje pa misliš, da Šeškarjevi Marjanci denar?' Seveda zasluga ne gre kakšnemu kreditu, lizingu ali 'sugar daddyju', ampak Renaultu. Hvala vam! Pa ne zaradi avta kot kupa pleha, ampak da sem spoznala, kako sanjsko je biti voznik kabrioleta, sploh pa takega lepotca, kot je Wind. Kar naenkrat sem imela nešteto nujnih in neodložljivih opravkov, s tem pa tudi dogodivščin, ki jih niti takrat, ko bom dementna, ne bom mogla pozabiti. Na primer, se peljem po Šmartinski cesti, ko me začne zasledovati tip z AMG-jem. Enkrat je prehitel on mene, drugič jaz njega – in tako naprej, vse do semaforja. Pri rdeči luči je zapeljal vzporedno z mano, spustil šipo in me začel pecati. Pa naj kdo reče, da bi se mi to zgodilo tudi v mojem Citroënu C1! Ali pa, ko sem šla na sladoled na Vrhniko s prijateljico Nežo. Dva tipčka sta imela čisto novega BMW-ja, črnega in dragega, a ko sta zagledala naju v Windu, sta prišla s svojim kornetom do naju in vprašala, ali si ga lahko ogledata. 'Seveda lahko!' Ali pa, ko sem se peljala k Mateji Malnar: dobila sem idejo, da greva lahko na promocijo k Urški Čepin v Hard Core klub. Lahko si mislite, kako je bila vesela, ko me je zagledala s punco od bivšega moža. Ja, lahko sem nesramna – a v Windu le nesramno dobra!«
Najin zmenek se je torej le zgodil in njeno presenečenje nad čudno zverino je bilo veliko. Všeč ji je bil velik in udoben sedež, navdušena pa je bila predvsem nad pospeški. Ti so pri Spyderju res spodobni in primerljivi s tistimi na športnih motociklih. Največja razlika je, da ob kupu varnostne elektronike s Spyderjem ne morete narediti napake. No, vsaj ne take, da bi ti spodneslo zadek ali da bi se v ovinku 'ulegel' zaradi prevelike hitrosti. Elektronika mu v ovinku jemlje moč in prenaša navor na kolesa le do te mere, kolikor ga potrebujejo. Dolgi zavoji so tako pravi užitek, Spyder pa se kot prilepljen na tračnice zapelje skozi. Litrski dvovaljnik pa z zalogo moči poskrbi, da nikoli ni dolgčas pri dodajanju plina. Tako kot na štirikolesnikih ali motornih sankah se dodaja s palcem desne roke, in ne z navijanjem ročice plina. In kako vpliva na ženske? No, preberite, kaj ima za povedati naša plavolasa sodelavka:
»Ker imam doma triletnega sinčka, ki je nor na traktorje, motorje in avtomobile, mi je bilo seveda jasno, kakšen je videti trikolesnik, predvsem pa to, da mora biti še kako varen, če jih delajo tudi za otroke – seveda v mini verziji in namesto bencina akumulator. Niti pod razno pa se mi ni sanjalo, da je lahko tako divji, da v meni sproža prvinska čustva … Kot jahač sem se zavihtela v sedlo, ups, v sedež, se oklenila Petra in čakala. Vžgal je motor, prsti so zagrabili za njegove trebušne mišice. 'Pripravljena?' 'Pripravljena!' Speljal je, jaz pa sem se ga oklenila, kot bi bil moja zadnja rešilna bilka. Adrenalin je naredil svoje, vzkliki pričakovanja so prerasli v kričanje. Kot bi bila na vlakcu smrti! Ko sem se navadila na mrcino, ki jo je krotil profesionalni avtomagazinovec, sem z enim očesom pogledala na števec. 'Saj je samo 80 km/h! Skuliraj se!' sem si rekla. In delovalo je! Potem je vožnja postala čisti užitek – tudi za Petrova ušesa.«
No, za krmilom vsekakor ni bilo dramatično, vse je potekalo v lepo nadzorovanih okoliščinah. Morda pa bo naslednjič ona hotela poprijeti za krmilo. In na koncu najpomembnejše vprašanje: »Bi to ponovila?« »Uh, kadarkoli,« je polna adrenalina dahnila, ko se je usedla nazaj v svojega Winda in odhitela novim 'babjim' dogodivščinam naproti. Sam pa sem se odpravil po čudoviti ovinkasti cesti v Poljansko dolino okušat ovinke. Temu se na Spyderju res ne morem upreti.
besedilo: Peter Kavčič, foto: Saša Kapetanovič