Fiat Albea 1.2 16V

Tako smo kar naenkrat dobili kup avtomobilov, ki so sicer čudoviti in varni, a izredno pokvarljivi. Kot da to ni dovolj, so za povrh vsega vedno bolj dražji. Zato ni čudno, da posel z malo rabljenimi (cenejšimi, preizkušenimi) avtomobili cveti. Mar res potrebujemo vso sodobno elektroniko, računalnike na štirih kolesih, ki si jih komaj privoščimo s krediti? Seveda ne!

Če bi družinski proračun premogel kakšno ničlo več na koncu zneska, se nihče ne bi branil avtomobila po zadnji modi, a te vse prevečkrat vozimo le v naši domišljiji in sanjah. No, nekateri veliki proizvajalci so se zavedli luknje v svoji ponudbi in ob bok korejski konkurenci postavili svojega konja. To je storil Renault z Dacio Logan in to so storili pri Fiatu z Albeo. Dobrodošli v resničnem življenju delovnega ljudstva!

Res se sliši kar malce ironično, a to misel moramo zapisati: Korejci (v mislih imamo Chevroleta - nekdaj Daewoo, Kia, Hyundai) so nekoč posnemali in s cenejšimi avtomobili mešali štrene velikim evropskim proizvajalcem. Danes delajo zelo dobre avtomobile (tu prednjači Hyundai) in že hodijo v avtomobilsko zelje srednjega razreda. A imperij vrača udarec: »Če lahko oni, lahko tudi mi, « pravijo. In tako smo dobili Fiata Albeo, cenovno dostopen, prostoren in povsem uporaben družinski avtomobil.

Cena, ki vključuje praktično vse udobje, ki si ga širša množica najpogosteje zaželi (klimatska naprava, električni pomik stekel, …), ne presega 2, 4 milijona tolarjev. Pri tem avtomobilu se nam je tako zastavilo vprašanje, kaj se običajnemu človeku, ki si s potom in žulji služi vsakdanji kruh, bolj izplača. Ali nova Albea ali malo rabljen Stilo? Uh, verjemite, odločitev ne bo lahka, razen če že na začetku vztrajamo pri tem, da želimo izključno nov avto.

Potem je Albea v prednosti. Kar je novo, je novo in tu ni kaj, pa še dveletna garancija bo marsikoga prepričala. No, razlogov za je še kar nekaj, to, da vozite avtomobil, katerega celotno zgodovino poznate (dvomi o prevoženih kilometrih, servisih in morebitnih poškodbah odpadejo), je le del tega.

Novi Fiat ima namreč še dodatne adute. Nedvomno je lahko eden od njih Albeina zunanjost. Resda spominja na Fiate izpred petih let, a o neskladnosti oblike ne moremo govoriti. Prav tako o pretirani zastarelosti dizajna. Nekaterim so še danes všeč Brave in Bravi, pa Palio, stari Punto in še bi se verjetno našel kateri. Tem bo všeč tudi Albea.

Z njimi je namreč v tesnem sorodu, saj so avto naredili na platformi starega Punta. To pravzaprav ne pomeni nič slabega, stari Punto je bil namreč povsem spodoben avtomobil. Da ne bi mogli govoriti o tem, da so na proizvodni trak postavili avtomobil, ki se je poslovil že pred dobrimi petimi leti, so ga toliko spremenili, da je vsakršna pretirana primerjava neupravičena.

Če glede zunanjosti prileti kakšen očitek, da je avto zastarele oblike, pa tega ne moremo trditi za notranjost. Žal moramo priznati, da se lahko marsikateri novejši avto zgleduje po prijaznih oblikah in uporabnosti, ki jo Albea ponudi vozniku in potnikom. Predalčkov in odlagalnih mest je tako dovolj, da bo denarnica vedno na svojem mestu, mobilni telefon pa dosegljiv in pri roki. Tudi gumbi in stikala so ergonomsko dobro nameščeni in kakšne večje zamere nismo skuhali - seveda nismo pričakovali kakšne »hi-tech« notranjosti.

O samem udobju za volanom, sovoznikovem sedežu in zadnji klopi lahko zapišemo precej pohval. Prostora je tako na sprednjih sedežih kot zadaj dovolj, le zares veliki potniki se bodo zadaj počutili malce utesnjeno, za otroke ali odrasle do kakšnih 180 cm višine pa ne bo ugank, kam s koleni in glavo. Prostora je zato dovolj tudi za na kakšno daljšo pot, a morda le s štirimi v kabini in ne s petimi, kolikor sicer Albea uradno dopušča.

Rdeča nit je mehko oblazinjenje, umirjene bež barve. Sicer kakšnega bočnega oprijema sedeži res ne ponudijo, a tega pri takem avtomobilu niti nismo pogrešali. Kdor misli z Albeo dirkati, je zgrešil že na začetku. Bolj bo všeč voznikom z umirjenim slogom vožnje. Morda celo starejšim in umirjenim gospodom s klobukom na glavi, ki avto le občasno zapeljejo iz garaže. Pravzaprav pa je veliko tudi takšnih, ki so jim všeč udobne, mehke limuzine in nikoli niti niso želeli še kaj več od avtomobila. Športnosti pri Albei ne boste našli.

Zmerno hitri in predvsem udobni vožnji je prilagojeno tudi podvozje. Vsakršno pretiravanje skozi ovinke namreč povzroča zoprno cviljenje gum in pretirano nagibanje karoserije. Zelo težko je tudi voziti hitreje in natančno držati zaželeno smer ali linijo skozi ovinek. Zadek ob ostrem odvzemu plina rad zdrsne in avto spravi iz ravnovesja. Za kaj več čvrstosti bi Albea potrebovala manjši tuning podvozja, morda že samo malce trše vzmeti ali komplet blažilnikov.

Malce več bi si želeli še od delovanja menjalnika. Ta je podobno kot podvozje naravnan na udobje. Zato so mu vsakršna hitra pretikanja prestav bolj v breme kot v veselje. Nekajkrat se nam je zgodilo, da smo bili pregrobi že samo zaradi naše neučakanosti in razvade, ki se je nalezemo pri bolj športnih avtomobilih. Podobno velja tudi za pretikanje v vzvratno prestavo. Vsakršnemu hitenju sledi počasen hrrrsssk, da se nam je menjalnik vsakič znova zasmilil! A ker nismo nikdar pretiravali, kaj več od tega zvoka tudi nismo doživeli.

Nasprotno od zelo povprečnega menjalnika se je z odličnimi kritikami izkazal motor, ki poganja to Albeo.

Gre za preizkušen 1, 2-litrski Fiatov agregat s 16 ventili in 80 KM, kar je ravno dovolj, da prazen avtomobil spodobno sledi toku prometa. Med prehitevanjem pa bi si vsekakor želeli še kakšen odstotek moči več.

Poraba goriva je bila na našem testu okroglih 9 litrov, kar ni ravno zgled varčnosti, a novejša tehnika, ki prinaša manjšo porabo, je za ta avto pač predraga. Po drugi strani pa se z razliko v ceni med tako Albeo in novim JTD-motorjem lahko vozite kar nekaj let. Za tiste, ki si ne morejo ali pa nočejo privoščiti avta s sodobnejšim in bolj varčnim motorjem, še podatek o najmanjši porabi. Na testu je motor ob pazljivi nogi na plinu popil najmanj 7, 4 litra bencina.

Albea prav tako ne blesti pri pospeševanju. Od 0 do 100 km/h pospeši v 15, 2 sekunde, kar je zelo povprečno, a za tak avto dovolj. Zahtevati kaj več bi že vleklo na nečimrnost. Tudi nad končno hitrostjo 160 km/h se ne bomo pritoževali. Če ne zaradi drugega, že zato, ker postane nad 130 km/h avto nekoliko nemiren pri vožnji prek neravnega avtocestnega asfalta. Za natančnejše vodenje po hitrih ovinkih na avtocestah Albei manjka nekaj čvrstosti v podvozju, podobno kot smo to opisali pri vožnji po regionalnih in podeželskih cestah.

Meritev zavorne poti je pokazala podobno sliko kot pospeševanje. Nič pretresljivega, spodnja meja sivega povprečja. Za naše kriterije je bila sicer zavorna pot predolga za 1, 2 metra.

Kljub temu lahko zapišemo, da Albea sodi med varnejše avtomobile tega razreda. Potnikom so kljub temu, da gre za poceni avto, namenili dve zračni blazini in ABS.

Osnovna Albea vas bo stala 2.330.000 sit. To ni veliko za avto, s katerim ni nič narobe. Prav tako pa tudi v ničemer (razen v ceni) pretirano ne izstopa.

A ravno cena je pri tem avtomobilu tisto, kar bo najverjetneje pritegnilo večino kupcev. Za slaba dva milijona in pol dobite limuzino, ki ni videti slabo, povrhu vsega pa ima še dokaj velik prtljažnik. Ne smemo zanemariti udobja, ki ga je bistveno več kot športnosti (te pri tem avtomobilu pravzaprav ni, če dobro pomislimo). Na koncu pa izračun, ko se je treba odločiti, ali bo privarčevan denar tudi v resnici šel za nov avto, pokaže, da je Albea lahko vaša že za 35.000 sit na mesec.

Tak okvirni izračun smo dobili, če predpostavimo, da bi verjetni kupec takega avtomobila vplačal 1 milijon pologa, preostalo pa s posojilom za 4 leta. To pa je že vsaj pogojno sprejemljiv znesek za nekoga z minimalno mesečno plačo.

Peter Kavčič

Foto: Aleš Pavletič