Fiat Grande Punto 1.9 8v M-jet (96 kW) Sport

Logika sicer ni popolnoma jasna: v prav takšnem Puntu si lahko zaželite tudi povsem enako velik motor z enakim največjim navorom, le z okroglo desetimi konjskimi močmi manj. A vseeno: le kakšna desetinka sekunde manj pri pospeševanju in okrogla desetinka več pri normni porabi goriva ni tisto, zaradi česar bi se odločno postavil na stran šibkejšega stroja.

Fiat v tem trenutku (vsaj v Puntu) nima bencinskega motorja, ki bi navzgor zaključil ponudbo Puntov, ima pa odlične turbodizle, zato ni čudno, če je po zmogljivostih trenutno najmočnejši prav takšen - sicer še v 'prejšnji' konfiguraciji, torej z dvoventilsko tehniko v glavi, a je kar na pamet težko oceniti, koliko bi pridobili z motorjem s 16 ventili v glavi. Okej, večjo moč in večji navor, a skoraj zagotovo slabšo prožnost, pa tudi večjo porabo, (še) dražji vstopni strošek in - večjo maso. To zadnje lahko pri takšni zasnovi deluje preveč moteče.

Avtomobilska tehnika napoveduje ponoven razcvet turbobencinskih strojev, kakršnih se spomnimo še iz časov Una Turba in prvega Punta GT, ampak za zdaj se bo treba zadovoljiti s turbodizlom. Kar, verjemite, sploh ni slabo. Tale Multijet se hitro predgreje in takoj steče, sprva sicer s prepoznavnim dizelskim glasom, a med tekmeci zagotovo na strani tišjih in nežnejših.

In potem ko njegovo temperaturo ustrezno dvignete, je na voljo slabih 4.000 uporabnih vrtljajev ročične gredi v minuti. Lepo potegne s prostega teka in se z veseljem zavrti do 4.000 vrtljajev. Nadaljnjih 500 vrtljajev je sicer na voljo, a se motor tam vse bolj upira, čeprav je res tudi, da ne glede na vrtljaje motor vsaj za uho in druga čutila teče zelo mehko. Precej pri tem pomaga sodoben neposredni vbrizg (več predvbrizgov), nekaj pa tudi dobri zvočna izolacija in izolacija tresljajev.

V šesti prestavi se pri 3.500 vrtljajih Punto z lahkoto (s pol plina) pelje 190 kilometrov na uro (po merilniku hitrosti) in če pohodite stopalko plina do konca, se bodo vrtljaji dvignili še za 500, kar bo pomenilo vožnjo z največjo hitrostjo. Menjalnik je, ker doseže največjo hitrost v šesti prestavi, torej rahlo športno izračunan, v vseh nižjih prestavah pa se motor lahko zavrti do številke 4.500 na merilniku vrtljajev.

Ampak takole trpinčiti motor je povsem brez smisla; že če ga vrtite do 3.500 vrtljajev v minuti, bo modro to početi s presežkom v lastnem proračunu, saj bodo hitrosti prehitro nad dovoljeno mejo. Je pa jasno res tudi, da si prav takšnega Punta ne boste omislili izključno za družinsko uporabo. Že zato ker boste s seboj vozili preveč spečih ’konjev’ (in jih jasno prej tudi plačali), pa tudi zato, ker je takšen, torej trivraten, resda frajerski, a z ne prav razkošnim dostopom na zadnjo klop.

Nekaj športnega počutja daje tudi notranjost: s spretno dozirano črnino, z mehkimi (plastika), a na videz kovinskimi (aluminij? ) čepki na sedežih, z nekoliko bolj zajetnim bočnim oprijemom prednjih sedežev, z merilniki z bolj športno grafiko in z odličnim (oblika, debelina) volanskim obročem. Dobro počutje za njim bo dinamike željnega vabilo k dinamični vožnji. In - če ne ponavljamo zgodbe o motorju - (preostala) mehanika je razveseljivo dobra.

Najprej se bo sicer treba navaditi na precej občutljivi stopalki plina in zavore, kar utegne presenetiti dirkaško usmerjenega voznika. Če bo desna noga to zmogla, lahko sledijo prijetni trenutki. Volan, čeprav električno servoojačen in takšen doslej pri Fiatih nikoli pohvaljen (prej nasprotno), je tule nekako dovolj ’trd ’, predvsem pa z dobrim povratnim občutkom in lepo neposreden ter natančen. Skratka: dovolj športen. Tudi vodenje koles, čeprav zadaj s poltogo premo (kar se morda ne sliši prav lepo, a je treba vedeti, da je to v tem razredu kar pravilo), bo navdušilo med vožnjo, centimetrsko odmaknjeno od ograje na planinskih ridah.

Na nož. In seveda: menjalnik. Ročica ima morda rahlo predolge gibe za pravi dirkaški občutek, tudi gibi pri vklopu so razmeroma mehki, a se pusti zares hitro pretikati, ročica je pri vklopu natančna in povratni občutek pri vklopu prestave je odličen. Kdor se zna s tem menjalnikom sporazumeti, bo gotovo zadovoljen.

Hud? No, mehanika dopušča tudi neutrujajočo in lagodno vožnjo. Ampak še enkrat: če se nameravate tako voziti, si omislite 1.3 M-jet. Tale je namenjen predvsem zahtevnejšim voznikom, ki ne poznajo kompromisov.

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič