Fiat Punto Evo 1.3 Multijet 16v S&S Emotion (5 vrat)

Morda mu manjka vodljivosti Forda Fieste, morda popolnosti avtomobila leta Volkswagnovega Pola, a Punto Evo, ki ni nič druga kot 'temeljito' prenovljeni Fiat Grande Punto, s svojim šarmom daje vtis, da se je rodil jutri, in če kupcu predhodnik GP ni bil poznan, zlahka verjame, da je Evo nastal na praznem listu papirja, in ne na že dolgo znani osnovi. Vseeno pa prehod iz Grande Punta v Punta Evo ni bil tako izrazit in (oblikovno) revolucionaren kot iz Punta v Granda.

Pri Avto magazinu smo že večkrat ugotovili, da danes skoraj ni novega avtomobila, ki bi bil slab. Vsaj ne na sončni strani Alp. Punta Evo ste lahko v Avto magazinu že spoznali tudi v testu, a ne še v kombinaciji s sistemom start-stop in z dizelskim motorjem, čeravno je 1.3 Multijet dodobra preizkušena oznaka, ki brni v številnih Fiatih in Nefiatih. Preizkušali smo ga, Eva namreč, ko je sonce ogrelo ozračje na okoli 30 stopinj Celzija, kar je pomenilo dobro preizkušnjo za klimatsko napravo, ki je bila vključena v opremo testnega kar z dvopodročnim razvajanjem in je ves čas dobro opravljala svoje delo.

Pričakovali bi, da bi se sistem start-stop, ki se v imenu skriva za kratico S&S, vključil kasneje, ko je motor že povsem ogret, tako pa smo večkrat doživeli, da smo zjutraj speljali z mesta, na katerem je Evo počival pol dneva, in po približno stotih metrih vožnje ustavili na križišču, sistem S&S je stopil v akcijo in ugasnil motor, ki niti približno še ni bil ogret. Resda govorimo o obdobju, ko je bilo zjutraj 25 stopinj Celzija, a ni bilo dovolj časa, da bi motorno olje konkretneje namazalo dizelski motor. Ta je ob zagonu še kako glasen, zato so trenutki tišine, ko deluje S&S, pravi balzam za ušesa.

Glasnost pa je pravzaprav edina slabost preizkušenega 1.3 Multijeta, ki se je na testu, čeprav ima za partnerja menjalnik z le petimi prestavami za vožnjo naprej, izkazal s solidno majhno povprečno porabo goriva šest litrov za 100 prevoženih kilometrov, pa smo se pretežno vozili po mestih in avtocesti. 1.3 Multijet potrjuje svoje dizelsko poslanstvo tudi tako, da je v spodnjem območju vrtljajev neizrazit, prav uporaben pa postane, ko se igla merilnika vrtljajev skoraj dotakne dveh tisočakov, takole motorizirani Evo pa nato lepo vleče prek štiri tisočake, čeprav tovarna obljublja največji navor 200 Nm že pri 1.500/min.

Pri teh vrtljajih je Evo sposoben lepo ohranjati hitrost, ne pa skočiti od enega semaforja do drugega. Prestavna ročica je dovolj natančna in urna, da je v veselje motorju ukazovati mestno dinamiko, par pa se izkaže za posrečenega tudi na avtocesti, kjer bi, za mirnejši spanec sopotnikov, vseeno prišla prav dodatna prestava, ki bi prihranila tudi kak deciliter plinskega olja. Drži, da Evo s srcem 1.3 Multijet ni namenjen podiranju rekordov v pospeševanju in največji hitrosti, a je v obeh kategorijah dovolj spodoben, da ne bi smel zardevati v družbi drugih malih avtomobilov.

Pohvalili bi Evove zavore, ki so na naših testiranjih italijana zanesljivo ustavile. Cena testnega primerka dizelsko gnanega Eva že močno posega v revir spodnjega srednjega avtomobilskega razreda, predvsem po zaslugi priboljškov. Zanje je razumljivo (sistem Blue&Me, lita platišča z gumami 205/45 R17, samodejna dvopodročna klimatska naprava, bočni zaščitni letvici v barvi karoserije, kovinska barva karoserije, predpriprava za prenosno navigacijo) in manj razumljivo (ESP) treba odšteti dodatne denarce ob radodarni opremi Emotion.

Še najbolj nas Evo razveseli v notranjosti, kjer se je v testnem ob vratnih kljukah ter med varnostno blazino in predalom pred sovoznikom širila mehka ambientalna osvetlitev, sredinski del armaturke je mehak, prijeten na otip, v celoti pa je notranjost dovolj predelana, da je ob njej tista v Grande Puntu videti, kot bi bila narejena v nekem drugem tisočletju za neki manj premožen trg.

Moteče so malenkosti: da pri podiranju zadnje klopi nastane stopnica povečanega prtljažnika, da nad glavami zadnjih potnikov ni stropne lučke, da je z informacijami bogat potovalni računalnik le enosmerno pomičen, da je pecelj tempomata skrit za volanom, omenimo pa še malenkosti, kot so odpiranje posode za gorivo s ključem, umazane roke ob odpiranju prtljažnika (če so vrata prtljažnika prašna, kar niso le nekaj metrov po obisku avtopralnice) … Pakirnih tipal nismo pogrešali, saj je Evo obvladljiv.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič