Ford Fiesta 1.6i Duratec (88 kW) Sport (3 vrata)

In Ford predstavi Fiesto. Tekmeci so jih prehiteli za nekaj let, saj je bil dotlej najmanjši Ford Escort (danes Focus), ni pa bilo še prepozno. Fiesta je postala uspešnica.

Če ste pozabili: fiesta v španščini pomeni zabava, in če ste prestrogi, potem ime res ni primerno za prav vsako Fiesto. Ste tega mnenja? Poskusite s takšno, ki se ji reče Sport. Znotraj te izbire ni dosti možnosti: en turbodizel ali en bencinar, vselej pa tri vrata. Za turbodizla v tem trenutku ne vemo, kako in kaj, natanko pa vemo, kako je z 1, 6-litrskim bencinskim strojem v Fiesti.

Fordovi štirivaljni bencinski motorji imajo že leta podoben značaj: raje imajo spodnje območje vrtljajev, kjer so navorsko zelo dobri, v zgornjih vrtljajih pa – čeprav ne kažejo posebne volje do vrtenja – počasi, a vztrajno pri pohojenem plinu nabirajo vrtljaje, bolj, kot bi pričakovali.

Prav takšen je motor v Fiesti, ki jo vidite na fotografijah, le z dodatkom: njegova 'magična' meja je 6.000 vrtljajev v minuti, kjer se tudi začne rdeče polje na merilniku vrtljajev, in do te točke povsem velja zgoraj opisani značaj. Potem pa se motor pri vztrajanju s plinom nenadoma prebudi in z veseljem zavrti do prekinjevalnika pri 6.700 vrtljajih ročične gredi v minuti, in to celo v četrti prestavi, ko merilnik hitrosti kaže skoraj 180 kilometrov na uro.

V zadnji, peti prestavi se zavrti do 5.800 vrtljajev v minuti, kjer doseže največjo hitrost; merilnik hitrosti kaže nekaj prek 190.

'Spodaj', kot rečeno, je motor vzoren: brez truda speljuje, tudi hitro, ne da bi moral voznik prej opazno privzdigniti vrtljaje, in že od kakih 1.500 vrtljajev naprej je zgledno prožen. Če takrat voznik v tretji prestavi pohodi plin (hitrost pa je takrat manjša od 40 kilometrov na uro), se Fiesta odzove poskočno.

Prevedeno v vsakdanji jezik: voznik sme dolgo lenariti s prestavno ročico. Čeprav je 'Sport', je motor tudi spodobno tih, je pa delno prav zato, ker je 'Sport', menjalnik precej kratek. To v praksi pomeni, da se pri 130 kilometrih na uro v peti prestavi motor vrti s slabimi 4.000 vrtljaji v minuti, pri 160 pa že s 4.700.

Uglasitev menjalnika (z motornimi zmogljivostmi) je sicer odlična, tako pri lagodnem potovanju kot pri dinamičnih užitkih, bi si pa prav zaradi dokaj visokih vrtljajev pri avtocestni potovalni hitrosti zaželeli dodatno prestavo v menjalniku, ki bi vrtljaje nekoliko 'spustila', s tem pa rahlo prizanesla ušesom in še nekaj bolj voznikovemu žepu – na bencinskih črpalkah.

Pri zelo zmerni vožnji je namreč poraba goriva okrog osem litrov za 100 kilometrov, kar bi z dodatno prestavo zagotovo nekoliko zmanjšali. Pri težki desni nogi pa lahko poraba zraste tudi prek 12 litrov na 100 kilometrov . .

Ne glede na število prestav pa je tudi menjalnik tipično Fordov: z natančnimi, ravno prav dolgimi in togimi gibi ročice, a v primeru Fieste 1.6 Sport z nekoliko povečano zahtevo po odločnosti voznikove roke pri hitrem pretikanju (najbolj je to izraženo pri pretikanju v tretjo prestavo) in z 'nagajanjem' pri pretikanju v vzvratno prestavo, če se zobniki nerodno ujamejo.

Moteče pa ni ne prvo ne drugo, ko se voznik tega navadi. Spet tipično Fordov je volan in z njim vodljivost: natančno, precej neposredno ali z eno besedo: odlično. Mala Fiesta pa je z njim tudi zelo okretna.

S paketom Sport pa pride še nekaj sprememb v primerjavi z drugimi Fiestami. Če jo primerjamo s paketom Trend, ima Sport še bočni varnostni blazini ter kolensko varnostno blazino za voznika, meglenke, športne odbijače, zadaj difuzor (spodaj) ter spojler (zgoraj; zaradi njega je aerodinamika tako spremenjena, da je zadnja šipa v mokrem dolgo suha in čista), športne odbijače, športno znižano ter bolj togo podvozje, 16-palčna kolesa in športne sedeže.

Ti dajejo vozniku in sovozniku natanko tisto, kar obljublja njihov videz: dobro sedenje (tudi po zaslugi dolgega sedalnega dela) in dobro bočno oprijemljivost, morda bi lahko bili le nekoliko trši. Nerodno pa je njuno zgibanje (tri vrata! ) pri vračanju v osnovni položaj: za to sta potrebni dve potezi – najprej vrnitev celotnega sedeža, nato pa naslonjala.

Sovoznikov tudi nima spomina. In ko smo pri nepraktičnosti notranjosti: prtljažnik, sicer globok in s pravim rezervnim kolesom pod njim ter tretjinsko povečljiv, ima pri povečanju nerodno stopnico in nagnjen podaljšani del, ker se zgiba le naslonjalo zadnje klopi.

Fiesta Sport je serijsko sicer razmeroma skopo opremljena: samodejno se pomika le šipa v voznikovih vratih, zadnje šipe niso (bočno) pomične, predal pred sovoznikom ni osvetljen, nima merilnika temperature hladilne tekočine (športnost? ), potovalni računalnik je precej skop s podatki (ima pa na 100 metrov natančno vrednost dometa! ), sovoznik na stropu nima ročice za oprijem (kar bo zagotovo pogrešal pri dinamični vožnji) in za notranjo osvetlitev je namenjena le ena lučka, ima pa, zanimivo, samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala.

Bodoči lastnik se seveda lahko pocrklja z doplačilno opremo: s 17-palčnimi kolesi, sistemom ESP (400 evrov), aluminijastimi stopalkami, samodejno klimatsko napravo, avdiosistemom z vhodom USB, Bluetoothom in še s čim. A pri tem (in v primeru testnega vozila) osnovnih slabih 14 tisoč evrov zraste na skoraj 16.000 evrov. To 'pesem' pa že poznamo.

Ne glede na opremljenost pa je Fiesta Sport z bencinskim motorjem prijeten avtomobil, sploh z voznikovega sedeža. Mehanika in druga tehnika mu omogočata lahkotno upravljanje in zelo dinamično, tudi športno vedenje na cesti z odličnim povratnim občutkom vseh nadzornih naprav.

Zato pravim: tale Fiesta je res zabavna. Hočete več? Počakajte na različico ST . .

Vinko Kernc, foto: Aleš Pavletič