Ford Focus Coupe Cabriolet 2.0 TDCi (100 kW) DPFAC Titanium

Res je huda, le preštejte jih: brezstrešna različica Peugeota 308, Renaulta Megana, Opla Astre pa Volkswagnov Eos, če omenimo le tiste, ki nam padejo na pamet v sekundi in pol pa mersko ustrezajo Fordovemu kupe-kabrioletu. Njegov platformski brat je Volvo C70, ki pa je precej dražji, a z enako medosno razdaljo 2.640 milimetrov in nekoliko večjo skupno dolžino.

Ford Focus Coupe Cabriolet je v druščini primerljivih med najdaljšimi, tudi zaradi strehe, ki ni tri- ali večdelna kot pri konkurentih, ampak le dvodelna. Več pomeni kompaktnost, saj se več delov zloži v manjši prostor. Focusova streha tako zahteva daljši prtljažni prostor, ki pa ima več plati.

Po manj lepi strani je zadek zelo dooolg, kar nekoliko pokvari videz posebej z razpeto streho (zadek je daljši od prednjega dela) in povzroča preglavice z nepreglednostjo te dolge ritke. Priporočamo nakup parkirnih tipal (370 evrov), saj je zadnja stvar, ki si jo pri kupe-kabrioletu želite, trk z zadnjim delom, ki lahko poškoduje (v zadek zloženo) streho in njen mehanizem.

Dolg prtljažnik je prinesel tudi velikaaa vrata prtljažnika, ki jih pomagata dvigovati dva blažilnika, pri njihovem zapiranju pa ni potrebno skoraj nič sile, saj jih v zadnjem delu zapirajoče poti avtomobil 'posrka' vase. Pametna rešitev, brez katere bi bilo verjetno kar nekaj skrivljenih pokrovov. Še najboljša stran prtljažnika pa je njegova prostornost: od 248 do 534 litrov je zelo veliko za takšnega CC.

Veliko 'požrešnost' prtljažnika potrjujejo tudi naši testni kovčki, ki so šli, ko v njem ni bilo strehe, vanj prav vsi! S FF CC-jem greste brez večjih težav na dopust, paziti je treba le, koga boste vzeli s seboj. Pri tem mislimo predvsem na ra­zočaranje nad skromno prostornostjo zadnjih dveh sedežev glede na skupno dolžino avta. Če bosta spredaj dolgina, pozabite na njuno uporabnost. Če je ob dveh povprečno raslih na prednjih sedežih streha nad glavami zadnjih (recimo zgodnje pubertetniških) potnikov dokaj blizu, je malo tudi kolenskega prostora. No, vsaj prednja sedeža se po umiku za (nekoliko gimnastični) dostop do zadnjih lepo vrneta v svoj položaj.

Zadnja sedeža postaneta neuporabna ob uporabi zaščitne mreže, ki v Coupe Cabrioletu ni serijska, ampak je treba zanjo doplačati 280 evrov. Ta zaščita je najuporabnejša med vožnjo zgoraj brez na avtocesti, na mestnih popotovanjih ob dvignjenih stranski šipah pa ne vzbuja, če odmislite šum vetra in v primeru testnega glasnejši turbodizelski motor, pretiranega kabrioletskega vzdušja.

Premalo vetra! Kot bi sedel v klasičnem Focusu z odprtim strešnim oknom . . No, če želite, gresta veter in Focus takole z roko v roki: če ste manjši od 180 centimetrov, boste zaradi zelo velikega okvirja prednje šipe (ob odprti strehi proti sedežema potegnjeni rob kar vabi, da se sreča z neprevidno glavo) ob dvignjenih šipah in uporabi vetrne mreže nežno božanje vetra začutili šele na avtocestnih hitrostih.

Pred takšno vožnjo 'zgoraj brez' greste brez večje bojazni k frizerju. Brez vetrne zaščite in šip pa je zgodba drugačna, bolj vetrnjaška. Prepih je tako povsem odvisen od 'nastavitev'.

Streha se zlaga in razteza s pritiskom na gumb: tega je treba ves čas 29 sekund trajajočega postopka držati, kadarkoli pa si lahko tudi premislite in streho 'obrnete' v drugo smer. Hmm, 29 sekund? Če pozirate pred lokalom, je prepolovljena minuta kar prekratka, ko pa vam grozi raztrgan oblak, je enaka doba prekleto dolga.

Še omemba, da Focusa (še? ) ni med tistimi, ki dovolijo premikanje strehe med vožnjo. Čeprav je Focus CC v primerjavi s klasičnim Focusom ojačen, na pomanjkanje prave strehe opozori 'dihanje' pokrivala.

Streha na neravninah ves čas rahlo 'poka', pri 130 km/h na uro pa postane zaznaven tudi šum vetra ob (sicer manjkajočih) B-stebričkih. Rešitev je na sredinski konzoli v dobrem Sonyjevem avtoradiu, ki ponuja tudi prostoročno telefoniranje (preverjeno dobro deluje tudi pri odprti strehi) in govorne ukaze (z glasom – sicer ne v slovenščini – lahko ukazujete tudi klimatski napravi, zunanjemu avdioviru – če je priklopljen na avtoradio).

Dobro ozvočenje ubije dve muhi na en mah: poleg škripanja strehe 'utiša' še sicer kultiviran, a v kabrioletu vendarle slišen zvok turbodizelskega motorja. Ostanimo še malo pri strehi. Pred prenovo, ki je tudi kupe-kabrioletu nadela nov obraz (sicer je oblika delo italijanskega studia Pininfarina), je imel Modri oval nekaj težav s tesnitvijo streh Focusov Coupe Cabriolet, zato smo bili na tesnjenje pri testnem še posebej pozorni. Puščanja nismo zaznali, ne v dežju ne v avtopralnici.

Streha je celotni karoseriji sicer održla nekaj čvrstosti, a CC se med ovinki zanesljivo znajde. Pozna se, da ima CC trše vzmeti in po ST-ju povzetih nekaj nastavitev in delov, saj se karoserija zaznavneje športno stresa, a zaradi odličnih sedežev (ki omogočata do 20 milimetrov nižje sedenje kot v klasičnem Focusu) udobje nikakor ne trpi. Prav nasprotno, Fordov CC je lahko prav uživaški avtomobil.

Če bi se radi zabavali s hitro vožnjo (na stezi), lahko izklopite stabilizacijsko elektroniko, za kar je treba poseči v izbirnik potovalnega računalnika, kjer je mogoče izbirati tudi med nastavitvami volanskega serva (le da je za to izbiro treba stati na mestu). Nekoliko zamudno. Halo, Ford, zakaj ni gumba za neposreden vklop oz. izklop ESP-ja? Mimogrede, FF CC je tudi brez elektronskega angela zelo predvidljiv.

Dvolitrski turbodizel s 103 kilovati je odlična izbira za 'pokritega' Focusa, za kupe-kabrioletsko različico pa se nam zdi manj primerna predvsem zaradi zvoka, ki je vselej prisoten. Tudi v prostem teku in še zlasti med priganjanjem, ki se ga ta agregat resnično ne brani in dovoli tudi vrtenje v rdeče polje ter pri prehodu v 'nevarno območje' z rdečo puščico vozniku svetuje, naj prestavi navzgor.

Navora je dovolj, da lahko lenarite z odličnim ročnim menjalnikom (prestavna ročica je bila na testu nezmotljiva), ki ima šest stopenj in ob 2.200 vrtljajih pri avtocestnih 130 km/h v šesti prestavi omogoča razmeroma tiho in varčno vožnjo. Motor je pri življenju že okoli tisočaka, pri približno 1.500/min je pohvalno uporaben, zagrizeno pa poprime za delo nad dvema tisočakoma, kjer pa zvočna spremljava namigne, zakaj so bencinski motorji primernejši za kabriolete. Priporočamo, da pri dveh tisočakih tudi ne spustite volana.

V notranjosti, če odštejete drugačno zadnjo 'klop' s stenskima stikaloma za dvigovanje in spuščanje šip, ni večjih razlik v primerjavi s kombilimuzinskim, limuzinskim in kombijevskim Focusom.

Za dober položaj za volanom skrbi ustrezna nastavljivost vseh 'vpletenih' (vozniški sedež je višinsko nastavljiv električno, volan gre v vse štiri pričakovane smeri), ergonomija je z vsemi gumbi, ki so postavljeni na prava mesta, zgledna, zmotijo le malenkosti, kot je nesamostojno vklapljanje/izklapljanje meglenk in neosvetljeni obvolanski gumbi za upravljanje tempomata in radia/telefona.

Zaslončki so tudi v močnem soncu (odprta streha) solidno vidni, potovalni računalnik je dvosmerni in dovolj informativen, za udobje skrbi pasivni ključ (gumb za zagon motorja in odklepanje ter zaklepanje brez klasičnega ključa), na avtocestnih križarjenjih pomaga tempomat. CC je na voljo v dveh opremah, Sport in Titanum.

Že prva je bogata, druga pa med drugim serijsko doda dvopodročno klimatsko napravo, omogoči hlajenje sovoznikovega predala (edini, ki se pusti zakleniti), sedeže prevleče z usnjem, brisalnikom doda tipalo za dež, prišteje dnevne luči in tempomat ter ogreje sedeže.

Zadnja potnika bosta pogrešala odlagalna mesta (zlasti za pločevinke), pri takšni barvni kombinaciji notranjosti, kot jo je imel testni, je potrebna še posebna pozornost, saj se lahko hitro umaže, svetla stran svetlega dela pa je manjše segrevanje. Črno usnje se še zlasti ob odprti strehi zelo hitro segreje . .

Iz oči v oči

Dušan Lukič: Lepo je, če lahko primerjaš neposredna tekmeca. Srečo sem imel, da sem se v tega Focusa presedel tako rekoč naravnost in VW-jevega Eosa. In ugotovil, da ima Focus veliko večji prtljažnik (še posebej kadar je streha dvignjena, je povsem družinsko uporaben), manj prostora v kabini in več zračnega vrtinčenja v njej (ali okoli nje, ko je streha dvignjena), zato je Focus hrupnejši.

A največji minus je ropotanje dizla v nosu, ki ga je treba nenehno poslušati. Če si že omislite takega Focusa (in pravzaprav ni nobenega resnega razloga proti), si ga omislite z bencincem, da s spuščeno streho ne boste sedeli v (dizelskem) hrupu in (dizelskem) smradu, ki ga boste povzročali sami.

Matevž Korošec: Prekrite ga s pregrinjalom in poskušajte ugotoviti, kaj je prednji in kaj zadnji del. Bodimo odkriti, o skladnosti oblike tega Forda bi lahko kakšno rekli. In o togosti karoserije tudi. Ampak dejstvo je, da ga imajo. CC-ja namreč. In najzvestejši Fordovi kupci ga bodo zagotovo veseli.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič