Ford Kuga 2.0 TDCi (100 kW) DPF 4x4 Titanium

Ford Kuga ima že od začetka svoje poti neposrečeno ime. Na začetku so celo govorili, da bo pri nas imel drugo poimenovanje, vendar je na koncu ostalo pri bolezni ali ljubljanski in dolenjski izgovorjavi besede kaj.

A ko pomislimo na Nissanovega 'Kaškaja', katerega imena še dandanes ne zna napisati 90 odstotkov ljudi, izgovoriti pa polovica, potem beseda Kuga niti ni tako problematična. Je preprosta, hitro si jo zapomnite in pomeni okuženost. Tudi z avtomobilizmom se lahko okužimo, kajne?

Ford je že leta 2006 nakazal, da misli z majhnim SUV-om (športnim terencem) zelo resno. Na pariškem avtomobilskem salonu so pokazali prototip Ford Iosis X Concept in naznanili, da bodo v dveh letih predstavili serijskega brata. In tako je hitro za Forda, a pozno v primerjavi s tekmeci, nastal višji in lepši Ford Focus oziroma C-Max.

Vsi trije si namreč delijo enako platformo z oznako C, le da so jo za Kugo podaljšali. Medosje so raztegnili za 50 mm, kolotek pa za 43 mm. In ko so v francoski prestolnici z avtomobila potegnili zaščitno prevleko, smo si bili enotni: nedvomno je eden lepših, če ne celo najlepši SUV. Prikupnih oblik, zanimivih barvnih odtenkov, s serijskima dvema izpuhoma in z dvojnim načinom odpiranja prtljažnika kar vabi v svoje drobovje.

Tudi v notranjosti ne razočara. Bolj športen volanski obroč, prestavna ročica, ki je (zdaj tako priljubljeno) vpeta v greben med sredinsko konzolo in prednjima sedežema, velik in pregleden zaslon, ki je občutljiv za dotik, in panoramska sončna streha, ki vse to razkazuje sosedom v višjih nadstropjih, navdušijo.

A ko zlezete na voznikov sedež, se začnejo prve zamere. Razen če niste med manjšimi, boste sedeli previsoko, predvsem pa so bili pri Fordu zelo skromni pri odmerjanju dolžine sedalnega dela prednjih sedežev. Volkswagen Tiguan na prednjih sedežih bolj razvaja, res pa je tudi, da ima na zadnji klopi manj prostora za zadnjice potnikov.

Če upoštevamo še Kugovo drseče usnje, si lahko mislite, da dinamična vožnja skozi ovinke ni najbolj sproščeno opravilo. Ahh, ima pa gretje prednjih sedežev, kar omili zmrzovanje v mrzlih jutrih, ko gretje notranjosti še ne opravlja svojega dela.

Instrumentna plošča je pregledna in dobro založena, potovalni računalnik je (pogojno) na dosegu levice. Še vedno smo mnenja, da se je lažje sprehajati skozi menije z gumbom na obvolanski ročici kot pa preklapljati z vzvodom, ki je skrit v sredini leve ročice. V prvem primeru ni treba spustiti volanskega obroča, v drugem pa gre težko brez tega.

Tudi za izklop stabilizacijskega ESP-ja je pri Kugi treba iti v meni, kar je pri podobnih avtomobilih prej izjema kot pravilo, saj imajo samostojen gumb. Še najbolj jezni smo bili, ko smo prvič sedli v avtomobil in iskali, kje se ga zažene.

Pri Fordu so zelo uspešno skrili zagonski gumb na vrh sredinske konzole, zato ga prvič kar nekaj časa iščeš. A to je težava le prvič, potem se navadiš. Sicer pa tako imenovani pametni ključ deluje izvrstno.

Naravnost navdušeni pa smo bili nad oblazinjenimi vrati, natančneje nad delom pod stransko šipo, kjer pogosto počiva levi komolec. Naših levic že dolgo ni nič tako razvajalo – vsekakor vredno posnemanja!

Čeprav je imel testni Ford Kuga stalni štirikolesni pogon, je njegova terenskost potisnjena v kot. Tudi pri Fordu priznavajo, da so želeli narediti najboljšega športnega SUV-a, česar nekako ne gre povezovati z blatom. Zato je servovolan komunikativen, podvozje bolj togo (celo malce preveč za slabše ceste) in 18-palčne gume prav uživajo, ko grabijo asfalt v ovinkih.

Zlahka priznamo, da je Kuga eden najbolj uživaških SUV-ov, saj je recimo Tiguan bolj naravnan na udobje, pri dinamični vožnji pa je verjetno Kugov največji tekmec Honda CR-V.

Kuga preseneča tako na suhem asfaltu kot na mokrem in spolzkem cestišču. Stalnega štirikolesnega pogona ne boste čutili, saj je v osnovi vsa moč speljana k prednjemu kolesnemu paru, le okoli 10 odstotkov pa gre proti zadnjemu. Zato tudi ni tistega nadležnega tresenja in upiranja volanskega sistema pri manevriranju na prepolnem parkirišču. Ko pa prednji kolesi izgubita stik s podlago, se navor samodejno prenese prek sklopke Haldex do zadnjega kolesnega para, vendar največ do 50 odstotkov.

Če na suhem asfaltu štirikolesnega sistema ni občutiti, pa na spolzkem (ljubljanskem) asfaltu poln plin pomeni, da bo zadek zdrsnil prav toliko, da boste potem 'poravnani' z izhodom iz ovinka. Nič pretresljivega, a dovolj, da štirikolesni pogon priporočamo.

No, v primerjavi z bratom, ki je gnan le na prednji kolesni par, je različica 4 x 4 težja za okroglih 40 kilogramov, zato ima po tovarniških podatkih slabši pospešek (desetinka), manjšo končno hitrost (dva kilometra na uro) in večjo porabo (deciliter). Skratka, zanemarljivo.

Če pa imate hiško na težje dostopnem mestu in vas vseeno zanima, koliko si lahko privoščite na terenu, lahko povemo, da štirikolesno gnana Kuga omogoča vstopni kot 21 in izstopni 25 stopinj. Tudi višina 'trebuha' avtomobila bo verjetno netežavna, bodo pa šibka točka gume. Tiste velikosti 235/50 R18 niso za vožnjo po terenu, to nam lahko verjamete na besedo, če ne želite ponižno hoditi okrog kmetov, da vas potegnejo iz prvega blata.

Dvolitrski turbodizelski TDCi, ki ga (za zdaj) kot edinega ponujajo v Fordovih salonih, je zelo primeren za ta avtomobil. Tehnologija skupnega voda in neposredni vbrizg (do 1.650 barov! ) poskrbijo za poskočnost, hkrati pa razvajajo z uglajenostjo in mirnostjo teka.

Šeststopenjski Getragov menjalnik pogonsko mehaniko le še oplemeniti. A avtomobilskim sladokuscem, ki si to lahko privoščijo, svetujemo, da še malce počakajo. Prihaja še 2, 5-litrski prisilno polnjeni petvaljnik, ki zmore okroglih 200 'konjev' in nad katerim smo bili navdušeni že pri drugih avtomobilih (beri: v Volvovem T5). Ponudili naj bi ga z ročnim in s samodejnim menjalnikom.

Čeprav je prostora v notranjosti v primerjavi s tekmeci manj, pa je prtljažnik tisti, ki najbolj razočara. Prostora je res malo, zgolj za primerjavo naj povemo, da ima Tiguan 470-litrski osnovni prtljažnik, Renault Koleos 450-litrskega, Nissan Qashqai 410-litrskega, Honda CR-V pa celo 524-litrskega.

Ford Kuga s 360 litri zato ni prav po meri velikih družin, dejstvo pa je, da se lahko pri preklopljenem naslonu zadnjih sedežev poveča (razmerje 40 : 60, ravno dno prtljažnika). Kot smo že omenili, ponuja Kuga odličen dostop do prtljažnika. Lahko odprete celotna vrata prtljažnika, lahko pa odprete ločeno le zgornji del zadnjih vrat.

Razlika v primerjavi s tekmeci je v tem, da se tam odpira le šipa, medtem ko so pri Fordu naredili kar dvojna vrata in jih poimenovali vrata v vratih!

Kuga se na asfaltnih površinah počuti kot riba v vodi, zato ne preseneča, da je po užitku med dinamično vožnjo v samem vrhu. Če niste obremenjeni z velikostjo prostora (predvsem prtljažnika) in radi sedite malce višje, potem že veste, kateri lepotec bo kraljeval v vaši garaži. Toda pozor, okužba bo lahko zelo huda, čeprav se take infekcije ne bi prav otepali, kajne?

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila:

Kovinska barva 310

Kolesne zavesice 50

Paket Udobje 480

Električno poklopni vzvratni ogledali 80

Alarmna naprava 155

Pametni ključ 390

Tipala za parkiranje spredaj in zadaj 560

Rezervno kolo 80

Nadzor tlaka v gumah 155

Biksenonski žarometi 1.240

Paket Titanium X 2.170

Iz oči v oči . .

Dušan Lukič: Če smo pred časom ugotovili, da je Renaultov Koleos odličen na makadamu in da se ziblje na asfaltu, je Kuga njegovo nasprotje. Na razriti cesti vas utegne sicer pretresti, a na asfaltu se pelje kot klasičen, skoraj športen avto. Škoda, da se Kuge (še) ne da dobiti z bencinskim motorjem in s samodejnim menjalnikom.

Mitja Reven: Škoda je, da Kuga znotraj ni manj Focus in več Kuga. Nekaj rešitev, kot je oblazinjenje za komolec na vratih, je prav posrečenih, nekaj pa ne, recimo zagonski gumb (prvo iskanje si bo zagotovo zapomnil prav vsak voznik) in preveč bleščeč zaslon. Razočaral me je prostor na zadnji klopi, navdušila pa me je vodljivost. Komaj čakam na turbobencinca 2.5. Vseeno moj favorit ostaja Mazda CX-7.

Matevž Korošec: Verjetno sem vam zdi, da gre le še za enega SUV-a. Pa ni tako. Če pozabimo na rahlo neposrečeno ime, je tale Ford v resnici zelo posrečen mestni terenec z vrsto zanimivih rešitev in detajlov. Manj posrečeni se zdijo velikost prtljažnika, usnjeni sedeži (previsoki in pregladki) in rolo sončne strehe, ki ne prepreči vdora sonca. Zadnjima dvema dodatkoma se lahko brez omahovanja odpoveste. Pa še cena bo zato nižja. Vprašanje, ki se pojavlja, pa je, ali se bo v poplavi SUV-ov temu Fordu uspelo prebiti v povprečje.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič