Kratki test: Ford S-Max Vignale 2.0 TDCi 210 KM

S-Max, kot smo ga preizkusili tokrat, smo pravzaprav že vozili. Ampak le teoretično, ko gre za 'mehanski' del avtomobila ali strojno opremo po računalniško. Tisto, kar pri Fordovih avtomobilih dodaja oznaka Vignale, pa je ugodje, udobje in boljši videz. No, za vse omenjeno velja predvsem, da je manj namenjeno lastnemu hvaljenju ali vzbujanju jeze pri sosedih, bolj pa lastnim potrebam ali koristim. Konkretno to pomeni, da je imel preizkušeni S-Max vgrajene res veliko bolj ali manj uporabne opreme, tako da končni znesek oziroma cena malo več kot 55 tisočakov niti ni bila presenečenje. Pravzaprav bi bil marsikomu dovolj že serijsko opremljeni S-Max Vignale, kar stane okroglih 45 tisoč evrov, no, na preizkušenem pa so dodali še za okoli 12 tisočakov dodatkov. Najopaznejši med njimi so bili električno nastavljiv volanski obroč s spominom, masažna sedeža, prilagodljivo podvozje ter Sonyjev navigacijski sistem, zelo uporabna pa sprednja kamera, s katero lahko voznik nadzoruje dogajanje pred seboj ob parkiranju v 180-stopinjskem vidnem kotu.

Motorna oprema je bila seveda tudi največ, kar je pri Fordu mogoče – torej dvolitrski turbodizelski motor s 210 'konji' in dvosklopčnim samodejnim menjalnikom z oznako Powershift. Kombinacija poskrbi za več kot dovolj moči, pravzaprav pa tudi ni preveč 'požrešna'. Takšen Ford se zdi izredno prikladen za daljša potovanja, ki se izkažejo za zelo udobna, kljub doseganju velikih povprečnih hitrosti pa se povprečna poraba giblje v dokaj sprejemljivih mejah. Še priganjanje do hitrosti, kakršne lahko dosežemo le na nemških avtocestah, ne vpliva na povečano porabo goriva. Celo 18-palčna kolesa z zelo nizkopresečnimi gumami (234/45) zaradi prilagodljivega vzmetenja ne poslabšajo udobja med vožnjo po slabših cestah. Sicer pa tudi vsa druga oprema odlično poskrbi za voznikovo manj naporno opravilo.

Le malenkosti so vredne kritike. Tiste, ki si potovalno udobje poskušajo olajšati tudi z uporabo pripomočka za stalno hitrost, najbolj zmotijo preveč skupaj in nerazločno postavljene tipke upravljalnika tempomata pod levo napero na volanskem obroču. Moti predvsem to, da le redko najdemo pravi gumb zgolj z otipom, vsakič je treba tudi z očmi preveriti, ali je prst našel primerno tipko. To pa ne prispeva k boljši varnosti za volanom.

Svojo dobroprostornost S-Max zagotavlja tudi na račun povečanih mer avtomobila, predvsem širine. Tega voznik med običajno vožnjo sploh ne opazi, toliko bolj pa so uporabni vsi parkirni pripomočki, z njimi se voznik laže znajde pri iskanju parkirnih prostorov, saj se jih večina za tako velik avtomobil ne zdi primernih.

S-Max Vignale v svoji najmočnejši in najbogateje opremljeni različici pusti odličen vtis tudi pri sopotnikih, kljub na prvi pogled kar zasoljeni ceni pa se pri temeljitejšem primerjanju z avtomobili iz premijskega razreda njegova cena konča tam, kjer se pri drugih morda šele začne. Zato se zdi, da je Ford našel primeren pristop za svojo nekoliko alternativno zasnovano ponudbo.

besedilo: Tomaž Porekar
foto: Saša Kapetanovič