Honda S2000

Ste eden tistih, ki vas nesluten razvoj dizelskih motorjev ni presunil? Se prištevate med ljudi, ki še vedno prisegajo na dobre bencinske motorje? Se vam naježi koža ob zvoku motorja, ki se vrti z 9000 vrtljaji v minuti? Če ste na vsa vprašanja odgovorili z da, ste zagotovo tudi eden tistih, na katere so mislili, ko so razvijali S2000.

Da si bomo na jasnem, to ni avto, ki bi ga porinili med preostale dvosedežne kabriolete. Pa tudi med speedsterje ali roadsterje ne. S2000 je avto, ki je ustvaril povsem svoj razred in ki pravzaprav nima pravega tekmeca. Nekateri ga sicer postavljajo ob bok Beemveju Z4, toda če hočete v nosu Bavarca dobiti podobno število konjskih moči, kot jih ima S2000, morate vanj poriniti za polovico večji motor in šest namesto štirih valjev.

Torej o neposrednem tekmecu vseeno ne moremo govoriti. Vsi drugi, ki se ponujajo na trgu, pa so preprosto premalo športni in preveč ležerni, da bi lahko grozili Hondi. Tako je že jasno, da S2000 ni za množice, ampak za poznavalce, ki vedo, kaj se skriva v njem, ki znajo to ceniti in ki so ne nazadnje za to pripravljeni tudi dovolj globoko seči v žep. Odšteti 9, 5 milijona tolarjev za avto z dvema sedežema in s štirimi valji v nosu vendar ni stvar, ki bi nezadržno vabila. In to ni edino, kar vas lahko odbije.

Če ste višji od 185 centimetrov, boste imeli težave že med iskanjem dobrega sedežnega položaja. Honda je japonska avtomobilska znamka in očitno so se pri snovanju notranjosti inženirji opirali na mere, ki veljajo za povprečnega Japonca in ne Evropejca. Še večje težave vam utegne povzročati volanski obroč - že pri zmerno velikem človeku bo končal nekje med koleni. Še preden preberete do konca test, pozabite tudi na razkošno odmerjene predale in odlagalne površine, ki ste jih verjetno vajeni v svojem avtomobilu. Tu jih ni. Tudi v vratih in pred sovoznikom ne. Edina predalčka sta na sredinski konzoli, vanju pa boste pospravili kvečjemu denarnico in dovolj majhen mobilni telefon. Torej ni dvoma, S2000 je brezkompromisen športni dvosedežnik in če ga kupujete s temi očmi, ste na pravi poti.

Res je, da boste v njem našli radio s CD-predvajalnikom, klimatsko napravo, električni pomik stekel in platnene strehe ter druge dodatke, ki jih najdemo v sodobnih avtomobilih, ampak to še niso stvari, zaradi katerih ne bi mogli spati. Prvi, ki bi lahko bil kriv za nespečnost, je motor. Dvolitrski agregat, nameščen tik za prednjo premo, zmore kar 240 KM, kar mimogrede pomeni rekordnih 120 KM/l. Pa to še ni najslajše. Mnogo bolj zanimivo je, da se zavrti vse do 9000 vrtljajev v minuti. In to brez kakršnegakoli obotavljanja.

Pogon je prek vrhunskega 6-stopenjskega ročnega menjalnika speljan tja, kjer mora biti. K zadnjemu kolesnemu paru torej. Ampak na VDC, DSC ali ESP, ki bi lovil zadek namesto vas, pozabite. S2000 je čistokrven športnik, namenjen lastnikom, ki to od njega tudi pričakujejo. In njim so že v tovarni namenili popolnoma drugačen paket vrhunskih dodatkov, ki ga bodo znali še kako ceniti. Omenimo le samozaporni zadnji diferencial (LSD), ki poskrbi zato, da obe pogonski kolesi dobita vso potrebno motorno moč tudi v najbolj kritičnih trenutkih.

Ali pa odličen progresivni volanski servomehanizem (pa čeprav je elektronski), enakomerno porazdelitev teže v razmerju 50 : 50, športno podvozje in ne nazadnje digitalne merilnike, ki hočejo spominjati na tiste, ki smo jih pred leti lahko občudovali v bolidih F1. Pa čeprav bi o njihovi koristnosti in uporabnosti lahko rekli kakšno besedo več.

Toda to so tiste stvari, zaradi katerih se zdrznete ob misli na S2000 in zaradi katerih bi imeli to Hondo. Zaradi zvoka, ki ga ustvari ta motor nad 6000 vrtljaji v minuti, se vam dobesedno naježi koža. In poslušali bi ga lahko neskončno dolgo. Menjalnik je hiter in natančen. Tako kot avto. Volan preseneča s svojo odzivnostjo in komunikativnostjo. Skratka, v tej Hondi boste resnično našli dirkaško tehnologijo, združeno z neizmernimi užitki vetra v laseh. In če ga pogledate skozi te oči, cena na koncu niti ni pretirana.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič