Hyundai i10 1.1 Style

Zelo zanimiva je primerjava novega Hyundaia i10 s predhodnikom Atosom. V dolžino oba merita 3.565 milimetrov (so inženirji oba delali v enako utesnjeni garaži? ) in pri obeh meter pokaže enako (2.380 mm) medosno razdaljo. Kaj je tu potem novega?

Prenesi PDF testa
5. 6. 2008

Če bi slepo gledali številke, bi lahko izjavili, da gre za novo embalažo in isto vsebino. A resnica je drugačna: potniki v i10 dobijo občutek, da je med Atosom in novim i-jem še kaka vmesna generacija, tako velik je preskok. Tako oblikovni, tehnični (ta vseeno malo manj) kot cenovni. Tale i10 ni več namenjen mobilizaciji najrevnejših kupcev štirikolesnikov.

V zadnjih letih se je, posebej zaradi prihoda francosko-japonskih trojčkov (C1, Aygo in 107), število mini avtomobilov precej povečalo, izbira pa je danes že tako velika, da družinski proračun zahteva še kaj več kot le desetminutno obravnavo.

Začnimo pri imenu: i pri novih Hyundaiih pomeni najnovejšo generacijo, številka pa ? lahko bi se izrazili tako ? konfekcijsko številko. Medtem ko je i30 predstavnik Golfovega razreda, je i10 malček, prihajajoči i20 bo zamenjal Getza …

Je slika jasna? Oblikovno je Desetica eden izmed najbolj simpatičnih mestnih avtomobilčkov, kar dokazujejo tudi številni pogledi na ulicah. Igriva oblika ima polno detajlov, kot sta kromana letvica v maski (zelo podobna je tudi na i30) in kljuka za odpiranje vrat prtljažnika.

Tudi prednji luči nista le preprosto vstavljeni v karoserijo, ampak igrata opazno vlogo pri zlitju boka s pokrovom motorja. Kolesa so potisnjena povsem na robove, vrata prtljažnika so strma, pokrov motorja zelo kratek, i-jevo višino pa s 1.550 milimetri presegajo le še redki (predvsem SUV-i) – recept za prostornega malčka.

Prostornost je sicer relativna, a i10 se, če poleg jabolk ne postavimo hrušk in ostanemo v njegovem razredu, izkaže, saj je prostora dovolj za štiri potnike.

Nalijmo si čistega vina: širina 1.595 milimetrov ne zagotavlja, da se bodo na zadnji klopi, čeprav prometno dovoljenje to omogoča, udobno počutili trije. Za to zmanjka prostora.

V i10 se bosta dobro počutila predvsem potnika spredaj, udobje preostalih dveh (na tri kar pozabite, razen če so otroci) pa bo odvisno od telesnih atributov prednjih ? če sta povprečno rasla, kolena zadaj sedečih ne bodo trpela.

Brez dvoma je ena izmed i-jevih prednosti ta, da potniki vstopajo in izstopajo skozi svoja vrata. Pri i10 preseneti prtljažnik, saj je že v osnovni različici velik 225 litrov, z zlaganjem zadnje klopi, deljive v razmerju tretjina : dve tretjini (sedalni del se prekucne naprej, naslonjalo pa zloži), pa poleg stop­nice (neravno dno, če ni dvojnega dna) pridobimo še 675 litrov prostora.

Trda polica nad prtljažnikom ni vpeta v zelo lahka vrata prtljažnika, zato jo je treba umikati in položiti nazaj ročno, kar se izkaže za pomanjkljivost, če jo pozabite vrniti v osnovni položaj, saj je pogled nazaj oviran.

Počutje za volanom je za nekaj razredov boljše kot pri Atosu, za kar je kriva tudi naprednejša notranja zasnova, ki je zaradi modernejših oblikovnih potez bolj sveža že na prvi pogled. Volan je nastavljiv le po višini, sedi se dokaj visoko, a zaradi visoke strehe ni občutka utesnjenosti.

Preglednost je dobra, ogledalca (pri opremi Style sta bočni električno nastavljivi) so dovolj velika, simpatično zasnovani merilniki pa ponujajo vse potrebne informacije. Odlagalnih mest ni za izvoz, so pa predal pred sovoznikom, žepka na hrbtiščih prednjih sedežev, polička pred prestavno ročico, polici v prednjih vratih in odlagalni 'poligon' z dvema mestoma za pločevinke med sedežema (ali mestom za koš in pločevinko) za prvo silo povsem dovolj. A i10 na tem področju nikakor ni rekorder.

Radio je vgrajen tovarniško (! ), predvaja CD-je (tudi glasbo v formatu mp3), prek AUX-izhoda pa se povezuje še z zunanjimi glasbenimi predvajalniki (iPod …). Njegova slabost je zaslonček, ki je pri močnejši sončni svetlobi povsem neberljiv, kakovost zvoka pa bo razočarala vse, ki pričakujejo vsaj povprečje.

V Indiji narejeni i10 na slovenskem trgu že v osnovni različici Life ponuja ročno klimatsko napravo, ki ima kar nekaj posebnosti. Če izberete pihanje v noge, je to že pri drugi stopnji (od štirih) tako močno, da vam v poletni obutvi ne bo udobno.

Kot smo pri korejcih navajeni, se sredinskih rež ne da zapreti (lahko pa zrak usmerjate s pomikom lopatic), moteče pa je tudi pihanje v stranski šipi (izbran program pihanja v šipo), saj se tudi ti reži ne zapreta, pihanje pa je zaradi sedenja blizu vrat (ozkost i10! ) še bolj moteče.

Pri uporabi dokaj učinkovite klimatske naprave je potrebno nekaj prilagajanja. Inženirji so mesto za prestavno ročico našli višje na sredinski konzoli, kar pomeni, da ob pretikanju (v peto prestavo) ne boste pretepali sovoznikove noge, kot je to v navadi pri nekaterih (ozkih) tekmecih, v katerih je ročica med sedežema.

Prostora v širino je v i10 tako povsem dovolj, le visok voznik (voznica) lahko kaj pripomni na račun zajetne sredinske konzole. Prednja sedeža sta dobra, boljša kot pri kakšnem večjem avtu.

Hyundaiev i10 se prodaja v kombinaciji z enim izmed treh motorjev. Poleg 1, 1-litrskega bencinskega s 67 'konji', ki smo ga imeli na testu, sta v salonih še enakoprostorninski turbodizel in 1, 2-litrski bencinski motor. 1.1 smo spoznavali že pri Atosu, pod motornim pokrovom i10 pa je prenovljena različica.

S tem motorjem je i10 izrazito mestni avtomobilček. Prestavna razmerja dobrega menjalnika, katerega prestavna ročica, ki ji ne manjka veselja do dela, je priročno blizu, so umerjena na mestne omejitve.

To pomeni, da boste že pri 50 kilometrih na uro pretaknili v četrto prestavo in se pri 90 km/h (podatek merilnika hitrosti) z zadnjo, peto, vozili z okoli 2.800/min.

Podatki o prožnosti in pospešku ne povejo celotne zgodbe: i10 je s tem motorjem v mestu prav poskočen, zaradi majhnih mer, širših kolotekov (v primerjavi z Atosom) in izboljšanega podvozja (trše, manj nagibanja karoserije) ter posledično boljše stabilnosti pa je tudi okretnejši.

Na križišču boste pri pospeševanju lahko koga celo presenetili s poskočnostjo! 1.1 za hitrejšo vožnjo zahteva priganjanje v višje vrtljaje (največjo moč doseže pri 5.500), prehitevanja so posledično zelo omejena (uporaba prestavne ročice je zelo zaželena), pri vožnji pa voznik pravzaprav sploh ne potrebuje merilnika vrtljajev, saj motor s svojo glasnostjo učinkovito javlja, da je kazalec merilnika čez polovico poti do rdečega polja (rdeče pri 6.000/min).

Na avtocestah takšnega Hyundaia ne boste velikokrat videli, saj ni namenjen vožnjam po odprti cesti. Pri 130 kilometrih na uro kaže merilnik vrtljajev že na 4.000/min (v peti prestavi), le 99 Nm navora pa je za bolj naloženega i-ja premalo, da se pri vožnji navkreber igla merilnika hitrosti ne bi začela obračati navzdol.

Vožnja po odprtih cestah zahteva zanemarljivo malo popravkov z volanom in tudi pri polnem zaviranju (ABS serijsko, ESP le za doplačilo 480 evrov) ne boste dobili potnega čela ali imeli vtisa, da ste na tečaju kung fuja. Da je namenjen za (izključno? ) mestno rabo, govori tudi prostornina posode za gorivo, ki z le 35 litri ne zagotavlja daljših dometov.

Na našem testu je bila povprečna poraba goriva dokaj konstantna, gibala se je med šestimi in 7, 7 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je zelo soliden rezultat in potrjuje, da kljub občasnemu priganjanju motor ne bo osušil denarnice.

Volanski (električni) servo je bolj kot preciznemu vijuganju mimo robnikov namenjen lahkot­nosti, za podvozje pa lahko zapišemo, da je trše, a kljub temu dobro blaži mestne luknje. Nagibanja karoserije je malo, po preverjenem vzorcu manjših Hyundaiev pa tudi i10 s siljenjem nosu iz ovinka jasno nakaže, kdaj je športnosti preveč.

Iz oči v oči

Aljoša Mrak

Najmanjši Hyundai ima glede cene le malo tekmecev. Sorodna Kia Picanto in Chevrolet Spark sta mu tako prostorsko kot tudi cenovno precej blizu, trojčki (Citroën C1, Peugeot 107 in Toyota Aygo) in VW Fox prav tako. Načeloma i10 nič ne manjka, mogoče samo malce več oblikovne svežine in malce mehkejše podvozje. Osebno bi spraskal ostanke iz družinskih hranilničkov in si nabavil Fabio ali Logana. Za podoben denar pač dobiš več avtomobila.

Vinko Kernc

Načeloma je i10 povsem dostojen avtomobilček z dovolj sodobno tehniko, z dovolj prostorno (kolikor je to pač mogoče) notranjostjo in z zadostno prijaznostjo do voznika. Vseeno pa se zdi, da mu – še posebej ob tej ceni – za kaj več nekaj manjka. Male avtomobile ni lahko zasnovati, izdelati in prodajati, saj so tisti za razred večji podobno dragi, nudijo pa bistveno več.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič

Hyundai i10 1.1 Style

Osnovni podatki

Prodaja: Hyundai Avto Trade d.o.o.
Cena osnovnega modela: 8.490 €
Cena testnega modela: 9.760 €
Moč: 49kW (67 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 15,6 s
Največja hitrost: 151 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 5,0l/100km
Garancija: 3 leta splošne garancije, 6 let garancije na prerjavenje.
Menjava olja vsakih 15.000 km
Sistematični pregled na 20.000 km

Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)

Gorivo: 7.867 €
Gume (1) 592 €
Obvezno zavarovanje: 1.755 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 1.105 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila

Tehnični podatki

Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – bencinski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 67 × 77 mm – gibna prostornina 1.086 cm? – kompresija 10,1 : 1 – največja moč 49 kW (67 KM) pri 5.500/min – srednja hitrost bata pri največji moči 14,1 m/s – specifična moč 45,1 kW/l (61,4 KM/l) – največji navor 99 Nm pri 2.800/min – dročniki z nihajnim vzvodom – po 3 ventili na valj
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,545; II. 1,894; III. 1,192; IV. 0,853; V. 0,719; – diferencial 4,600 – platišča 5J × 14 - gume 165/60 R 14 T, kotalni obseg 1,67 m.
Zmogljivost: največja hitrost 151 km/h – pospešek 0–100 km/h 15,6 s – poraba goriva (ECE) 6,1/4,4/5,0 l/100 km.
Voz in obese: kombilimuzina – 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamični obesi, vzmetne noge, prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 3 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1.083 kg – dovoljena skupna masa 1.405 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 700 kg, brez zavore: 400 kg – dovoljena obremenitev strehe: ni podatka.
Zunanje mere: širina vozila 1.595 mm – kolotek spredaj 1.400 mm – zadaj 1.385 mm – rajdni krog 4,6 m.
Notranje mere: širina spredaj 1.350 mm, zadaj 1.340 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 510 mm, zadnji sedež 490 mm – premer volanskega obroča 360 mm – posoda za gorivo 35 l.
Prtljažnik: 1 × nahrbtnik (20 l); 1 × kovček (85,5 l)

Naše meritve

T = 19 °C / p = 1.150 mbar / rel. vlT = 19 °C / p = 1.150 mbar / rel. vl. = 27 % / Stanje kilometrskega števca: 2.283 km / Gume: Kumho Solus KH17 165/60/R14 T
Pospešek 0-100km: 15,8s
402m z mesta: 19,8s ( 111km/h)
1000m z mesta: 37,1s ( 136km/h)
Prožnost 50-90km/h: 16,1(IV.)s
Prožnost 80-120km/h: 26,3 (V.)s
Največja hitrost: 152km/h (V.)
Najmanjša poraba: 6,0l/100km
Najvišja poraba: 7,7l/100km
poraba na testu: 6,8 l/100km
Zavorna pot pri 130km/h: 66,9m
Zavorna pot pri 100km/h: 38,9m
AM meja: 42m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 58dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 57dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 56dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 66dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 65dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 64dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 70dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 69dB
Trušč v prostem teku: 38dB
Napake med testom: brez napak
Ocena skupaj (269/420)
  • i10 je čistokrvni mestni avtomobilček, s katerim se je prav osvežujoče zapeljati v mestno gnečo, na medmestnih razdaljah pa le imejte v mislih, da njegov motor ni v prvi vrsti namenjen taki vožnji. Je dober kot drugi avtomobil in je pokazatelj, da so novi Hyundai odlični, a tudi ne več tako poceni.

  • Zunanjost (12/15)

    Brez dvoma simpatičen in dobro narejen, a ne izstopa.

  • Notranjost (88/140)

    Dokaj prostoren glede na majhno skupno dolžino. Pri zračenju in gretju je še nekaj prostora za izboljšave.

  • Motor, menjalnik (28 /40)

    Motorček je povsem primeren za mestno uporabo, na odprtih cestah pa hitro pokaže, da je prešibak. Pohvale menjalniku.

  • Vozne lastnosti (67 /95)

    Povsem zanesljiva lega in dovolj dobra stabilnost, da se potniki z veseljem odpravijo na (krajšo) pot.

  • Zmogljivost (15/35)

    Podatki o pospeških in prožnosti niso hvalevredni in ne ponudijo prave predstave, kako hiter je i10 lahko v mestu.

  • Varnost (31/45)

    Štiri varnostne blazine, brez ESP-ja.

  • Gospodarnost

    Poraba goriva lahko pozitivno preseneti. Za daljše poti bi i-ju prav prišla večja posoda za gorivo.

AM ocena: 3/5
Užitek v vožnji: 2/5
Hvalimo in grajamo
videz notranjosti in zunanjosti
majhne zunanje mere
lahkotnost upravljanja
prostornost (glede na zunanje mere)
menjalnik (postavitev ročice in gibi)
poraba goriva
polica prtljažnika ni vpeta v vrata
majhna posoda za gorivo
komunikativnost servovolana
prezračevalni sistem (rež se ne da zapreti, močno pihanje)
zmogljivosti na odprti cesti
cena
vidljivost zaslončka ob močnejši svetlobi