Hyundai i30 CW 1.6 CRDi (66 kW) Comfort

Da je i30 evropsko zanimiv avtomobil, smo ugotovili že lani na preizkusu kombilimuzine. Pravzaprav je prav i30 poskrbel za eno lepših presenečenj lanskega leta. Ne pa edino.

Podobno prijetno nas je presenetila tudi Kia s svojim Cee'dom, kar niti ni tako čudno, če pomislimo, da ti dve znamki, odkar sta pod istim okriljem, nista več sovražnici, ampak zaveznici. Recept, ki so se ga polastili Korejci, je povsem enak receptu, ki smo mu že nekaj let priča na evropskih tleh (VW Group, PSA, Fiat Group …). Z drugimi besedami: en koncern, dve znamki, ena osnova.

Ja, Kijin Cee'd bi lahko bil tudi Hyundai i30 in obratno. No, ne povsem, brez dvoma pa to drži za večino tistega, kar se skriva pod pločevino. Modela se med seboj razlikujeta predvsem oblikovno, posledično pa tudi karakterno. Cee'd je tisti, ki želi biti bolj športen, kar dokazuje s svojo obliko, z različico Pro Cee'd in ne nazadnje tudi z obliko zadka in imenom (Sporty Wagon) pri kombijevski različici. i30 prisega na eleganco.

D-stebriček pri kombiju je na pogled veliko manj agresiven kot pri Kii, luči zadaj hočejo biti bolj umirjene in se zato manj zažirajo v zadnja blatnika, svoje pa k temu dodajo tudi kromane letve, ki jih opazimo na odbijačih, maski vozila in zadnjih vratih. Pri izboru modela torej ne sme biti nejasnosti, Cee'd je namenjen bolj dinamičnim, i30 pa tistim, ki se bolj navdušujejo nad eleganco.

Vsaj nekako tako so si to zamislili v Koreji. Ampak verjemite, prav nič ne bo narobe, če vas gledališke predstave ali likovne razstave ne pritegnejo in vas veseli šport, a kljub temu razmišljate o i30. Še posebej, če gre za CrossWagona. Besede Cross, lepo prosim, ne razumite po evropsko. Na stari celini jo začnemo hitro povezovati z divjino in štirikolesnim pogonom.

Pri i30 tega ne boste deležni. Bolj logično se zdi, da so Korejci na to oznako pomisli, ker se lepo sliši in gre zlahka v ušesa. Da so z Alfa Romeom uredili vse v zvezi z uporabo tega imena, pa tako ali tako ne dvomimo.

Oznaka CW seveda ni edina, zaradi katere pri Avto magazinu menimo, da je i30 lahko namenjen tudi bolj dinamičnim kupcem. Ko vstopite v notranjost, je namigov o tem kar nekaj. Na prvem mestu so to sedeži. Medtem ko smo pri Kii Sporty Wagonu pograjali bočno oprijemljivost, je ta v CrossWagonu povsem zadovoljiva.

Za spodobno zasnovan velja tudi voznikov delovni prostor. Sedež in volanski obroč sta izdatno nastavljiva, ergonomija si zasluži dovolj visoke ocene, stikala so ? z izjemo tistega za ukazovanje potovalnemu računalniku, ki ga najdemo na okvirju instrumente plošče in ki omogoča le enosmerno sprehajanje čez podatke ? zlahka dosegljiva in ponoči osvetljena, poleg tega pa najdemo gumbe avdiosistema tudi na volanskem obroču.

Aha, in če smo že pri avdiosistemu ? na njem ne boste zasledili nobene oznake zveneče blagovne znamke, boste pa z njegovim zvokom zadovoljni in presenečeni nad tem, kaj vse zna prebirati. In pri tem ne mislimo le na zapise glasbe (MP3-format), ampak predvsem na nosilce zvoka. Vanj lahko po želji vtaknete zgoščenko, USB-ključ, iPod ali pa katerikoli drug medij (AUX).

Kako zelo si želi i30 CW ugajati mladim, veliko povejo tudi modra svetloba, s katero ponoči zasvetijo merilniki (te še dodatno popestrijo bele linije), oba zaslona iz tekočih kristalov in stikala. V paketu opreme GL Comfort hoče na to namigovati tudi imitacija aluminija na volanskem obroču, sredinski konzoli in okoli prestavne ročice, a Hyundaiu tega ne moremo šteti v prid. Tako kot ne ceneno obliko stikal za električni pomik stekel.

Ampak pustimo to in se posvetimo tistemu, zaradi česar je i30 CW sploh prišel na trg. Če se sprašujete, ali je družinsko uporaben, je odgovor vsekakor pritrdilen.

Notranjost i30 CW je kot nalašč za dva odrasla spredaj in dva otroka zadaj. Potrebam štiričlanske družine je prilagojen tudi zadek. i30 CW stoji na pet centimetrov daljši medosni razdalji (2.700 mm) kot kombilimuzinski brat, zato lahko upravičeno pričakujete večji prtljažnik.

Ko odprete vrata, opazite, da se ta hvali še z rolojem, dvojnim dnom s številnimi skritimi predalčki, nizko in v vseh primerih ravno (nakladalno) površino, preprostim zlaganjem sedežev in deljivo klopjo v razmerju 40 : 60. Ni kaj, i30 CW v svojem zadku ponuja vse, kar ponujajo sodobni kombiji, razen …

No ja, roko na srce, prostora je dovolj, in tudi če ga zmanjka, že osnovni paket opreme (GL Life) poskrbi za strešne nosilce, a kljub temu prtljažnik ni rekordno velik. Od Kijinega je za skoraj 120 litrov manjši, z zlaganjem klopi in povečevanjem prtljažnega prostora pa začne razlika še naraščati.

Ker je CrossWagon večji in težji od svojega kombilimuzinskega brata, je njegovim potrebam prilagojena tudi motorna paleta. Osnovnega 1, 4-litrskega bencinskega agregata zato v paleti ne boste našli. Ta se začne z večjim 1, 6-litrskim bencinskim motorjem (93 kW/126 KM), če ste pripravljeni doplačati 1.200 evrov, pa lahko posežete po osnovnem dizelskem motorju.

Tako boste dobili sicer manj moči (66 kW/90 KM) kot pri bencinskem, zato pa toliko več navora. 235 Nm, s katerimi dizel postreže v uporabno nizkem območju (1.750–2.500/min), se v mestnih središčih in na lokalnih cestah zdi povsem dovolj za tono in pol težkega Hyundaia.

V veliki meri se je za to treba zahvaliti tudi dobro preračunanemu petstopenjskemu menjalniku, ki je svetlobna leta oddaljen od tistega, česar smo bili nekoč vajeni pri Hyundaiu (čeprav mu kakšna lekcija o nezatikanju še manjka). Veliko bližje evropskim zahtevam sta uglašena tudi podvozje in volanski mehanizem.

Nagibanja v ovinkih je manj in volan zgledno sodeluje z voznikom. Da je moči (pre)malo, opazite šele med prehitevanji in na avtocestah, ko začne od 140 km/h dalje v notranjosti naraščati trušč in i30 CW le še s težavo nabira hitrost.

Ampak v Koreji so pomislili tudi na to in težavo rešili – kako zanimivo – po evropsko. Za doplačilo šeststotih evrov si lahko pri osnovnih dveh paketih oprem (GL Life in GL Comfort) omislite zmogljivejši 1, 6-litrski dizelski motor (85 kW/115 KM, 255 Nm), v najbogatejšem (GLS Style) pa tega dobite že serijsko.

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič