Kratek test: Seat Leon Cupra R

Ni me bilo težko prepričati, da bi se z Leonom družil več kot pa le eno dopoldne, kolikor zahteva obisk dirkališča Raceland, da bi nato napisal daljši tekst. Resda je poskočni Seat diskreten, mogoče celo preveč za 265 'konjičkov', vendar z 19-palčnimi 'izbuljenimi' platišči (ki ne marajo parkiranja tik ob pločniku), širokimi in nizkopresečnimi gumami ter izrazitejšim zaključkom izpušne cevi nakazuje, da z njim ni šale.

Šele drugi pogled razkrije še večje zavore ter sledljive ksenonske žaromete, ki skupaj z navigacijo in stranskimi varnostnimi blazinami zadaj spadajo med dodatno opremo. Diskretnosti nismo uvrstili med slabosti tega avtomobila, saj je petvratna karoserija (in s tem vsakodnevna uporabnost) pravzaprav njegov adut, vendar pa se vseeno strinjamo z večino, da bi lahko imel malce agresivnejše poteze.

Tudi v notranjosti oblikovalci niso bili izvirni

Odlični školjkasti sedeži imajo napis Cupra, spodaj porezan volanski obroč ima napis Cupra, majhna in priročna prestavna ročica ima napis Cupra in merilnik hitrosti ima napis … ne, ne Cupra, ampak R. In to je to. Če bi malce dodelali še uporabno, vendar prav nič prestižno sredinsko konzolo ali, bog ne daj, armaturno ploščo, bi jo vsekakor pohvalili, tako pa ostaja Cupra R tudi z omenjenimi dodatki zgolj eden od Seatov.

Torej povprečno oblikovan avtomobil, ki mu tudi po toliko letih življenja (še) niso namenili boljših materialov, čeprav bi si jih zaslužil. Zanimivo pa je, da se je Cupra izkazala s kakovostjo izdelave, ki je pri športnih avtomobilih še bolj na preizkusu!

Vožnja!

Že prvi metri so nam narisali nasmeh na ustnice, saj je bil prvi vtis odličen. Do 3.000 vrtljajev je Cupra prav krotka in do voznika tako prijazen avtomobil, da bi si jo upal takoj posoditi nevešči punci ali nerodnemu sosedu. Sklopka je prav navdušujoče mehka in natančna, stopalka za plin prav nič muhasta in menjalnik eden boljših v tem segmentu. Gibi prestavne ročice so kratki in natančni, zobniki pa se ujamejo učinkovito tako med polžjo vožnjo kot takrat, ko ima voznik že potne dlani in mokro čelo.

Skratka, pri mestnem plazenju je športnik pod motornim pokrovom bolj prijazen do uporabnika kot recimo avtomobil z motorjem manjše prostornine, ki s slabokrvnostjo pri speljevanju zahteva več pazljivosti od voznika. Nato pa poln plin in nasmeh vseh potnikov postane zares prešeren. V prvi, drugi, tretji in večkrat tudi v četrti prestavi sta pogonski prednji kolesi kot ponoreli risali sledi na asfaltu, serijski stabilnostni sistem ESP pa bi moral dobiti dodatek na težko delo, saj na spolzkem ljubljanskem asfaltu kar ni nehal delati.

Voznik mora takrat malce bolj poprijeti volanski obroč, saj postane krotek Leon kar naenkrat dirkaški konj, ki zahteva odločno roko. Dokler smo se igrali zgolj nedolžno igrico pospeševanja naravnost, je bilo prav zabavno, kako nemočne so bile zimske gume na asfaltu, ki drsi že pri hoji. Potem pa ovinki in motor navduši, trakcija oziroma podvozje pa ne. Če imaš vklopljena vsa elektronska pomagala, imaš občutek, da motor dela le s polovično močjo, ob izklopljenem sistemu proti zdrsavanju pa ni veliko bolje. ESP namreč ni izklopljiv, kar smo takoj uvrstili na seznam minusov, zapora diferenciala pa je zgolj elektronska.

No, da v tem učenem poimenovanju ni velike znanosti, pove že način delovanja: ko zdrsne razbremenjeno notranje kolo, ga zavore poskušajo umiriti z zaviranjem. Saj ne rečem, da je tak sistem popolnoma napačen, vendar pa bi sam že po nekaj tednih zlorabil varovalko in si namestil gumb za izklop ESP-ja, diferencial pa bi dobil dobro staro klasično mehansko zaporo. Mogoče bi zato volan še bolj trgalo iz rok, vendar imam občutek, da bi bil takrat Leon Cupra R zares čistokrven športnik, pravi 'kit-car' med serijskimi avtomobili. In tudi tistih 300 km/h, s katerimi se baha merilnik hitrosti, kar kliče po dodatni predelavi motorja (beri: tuningu).

Dvolitrski prisilno polnjen motor in šeststopenjski menjalnik - odlična kombinacija

Kombinacija dvolitrskega prisilno polnjenega motorja in ročnega šeststopenjskega menjalnika je res odlična. Motor kar razganja od moči, ko je stopalka za plin močneje pohojena, vendar pa deluje prav krotko, ko greste v mesto. Skupaj z odličnim menjalnikom sta zares dobra partnerja, pogrešal sem le malce izrazitejše melodije iz izpušne cevi.Leon Cupra R ne razvaja niti pri polnem plinu niti pri prestavljanju pri nižjih vrtljajih, ko recimo sosedov Golf GTI tako prijetno pritajeno zagrmi v vsaki prestavi. Tuning izpušnega sistema bi tudi to popravil.

Dirkališče?

Čas na Racelandu ni navdušujoč, vendar je treba vedeti, da je bil izmerjen na zimskih gumah in na suhem, vendar malce spolzkem asfaltu. Pa še ESP ni izklopljiv … Zato bi, o tem sem prepričan, aprila verjetno popravili rekord vsaj pri avtomobilih na zimskih gumah, poleti na letnih pa bi bil rezultat neprimerno boljši. Toda raznim Renaultom Meganom R.S. Cupra ne pride niti blizu, ko govorimo o podvozju, legi na cesti ali učinkoviti trakciji. Tu so pri Renaultu Sportu veliko bolj temeljiti, njihovi mišičnjaki pa so tudi cenejši.

Če potegnemo črto, vidimo, da je Cupra R zelo poskočen avtomobil, vendar neprimeren za zares športne vožnje. Toda odkrito priznam, da mi je bil všeč tisti občutek, ko sta prednji kolesi lovili stik s cestiščem. Dokler ne bi obupal nad porabo prednjih gum, bi se verjetno podpisoval na asfalt dan za dnem, saj me je to spominjalo na dirkaške avtomobile na prednji pogon. Le štoparice ne vzemite v roke, pa boste več kot zadovoljni.

Bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič, Saša Kapetanovič