Kratek test: Subaru Impreza 2.0 D XV

XV je japonsko-ameriška oznaka za 'crossover'. S takšnim namenom so Imprezo na lanski ženevski razstavi pri Subaruju tudi predstavili evropskim kupcem – nekako v slogu Legacyjeve različice Outback. Ampak samo nekako, kajti Impreza ni dobila toliko dodatnih predelav kot Outback. V primerjavi z izhodiščno se namreč razlikuje le v zunanjosti, kjer so ji dodali številne plastične obrobe, ki jo naredijo nenavadno in ji dodajo pridih drugačnosti. Težko bi namreč zapisali, da je zaradi njih odpornejša ali da ji te omogočajo vožnjo po brezpotjih. Za slednje manjka večja oddaljenost dna avtomobila od tal. Ta je pri obeh dražjih različicah Impreze enaka (150 mm), pa naj gre za običajno ali tisto z oznako XV.

Tudi sicer je XV zgolj nekoliko drugačna, lahko bi zapisali bolje opremljena, običajna Impreza. In še nekaj za začetek: je cenovno daleč najugodnejša, saj poleg plastičnih oplat na robovih blatnikov, pragovih in odbijačih dobimo še številno dodatno opremo. Na primer vzdolžni letvi strešnega prtljažnika, avdionapravo z vmesnikom bluetooth za povezavo z mobilnim telefonom, ki ga lahko upravljamo z gumbi na volanu, za tiste, ki radi dobro sedijo, pa precej prijetno oblikovana 'športna' prednja sedeža. Tako je lahko prav različica XV tisto, kar se pri tem modelu najbolj splača izbrati. Seveda pod pogojem, da vam je zunanjost, okrašena z dodatno plastiko, všeč.

Naša preizkušena Impreza XV je bila bela, tako da so črni dodatki še posebno izstopali. Z njimi je videz avtomobila drugačen, med vožnjo se zdi nekoliko nenavadna pojava. To je tudi tisto, kar velik del kupcev Imprez išče, izraz drugačnosti. Ali pa nekakšen spomin oziroma vtis, ki ga ta model ponuja, ko se spomnimo na tiste 'navite', ki so se še pred malo več kot letom dni podile za uradno Subarujevo moštvo v svetovnem reliju. V skladu s tem je tudi ogromen zajemalnik zraka na motornem pokrovu, ki je sicer lasten samo 'navitim' Imprezam, svoje turbodizelsko poreklo pa prav s tem dodatkom dobro skriva!

Impreza s turbodizelskim motorjem se takoj priljubi. Zvok (ko motor zaženemo) je sicer nenavaden (seveda, dizelski), a se nanj zlahka navadimo, saj že takoj po tem, ko se motor zavrti v višje vrtljaje, izgine. Čez čas se zazdi, kot da je ta sicer značilni zvok bokserskih motorjev, zmešan z dodatkom dizelskih značilnosti, tudi nekaj, kar Imprezi pristaja. Zmogljivosti hitro vrtečega se motorja so zadovoljive, v nekaterih trenutkih je Impreza s prvim bokserskim turbodizelskim motorjem tudi že kar presenetljivo poskočna.

Za to poskrbijo posrečeno izbrana prestavna razmerja šeststopenjskega menjalnika. Največji navor je tudi na voljo v kar širokem območju vrtljajev, tako da voznik sploh nima občutka, da moč na vsa štiri kolesa te Impreze dobavlja turbodizelski stroj. Manj navduši težava, ki jo pri motorju čutimo v začetnih vrtljajih: pri speljevanju moramo namreč biti odločni, a to nam omogoči dokaj robustna sklopka. In zgodi se, da nam motor zaduši, če pomotoma pozabimo prestaviti v nižjo prestavo.

O prijetnih značilnostih Imprezinega štirikolesnega pogona in lege na cesti smo pisali že v našem testu običajne turbodizelske Impreze v 15. številki Avto magazina iz leta 2009.

Tudi za splošen vtis o Imprezi še vedno velja ugotovitev pisca tistega testa: »Impreze ne ocenjujte po tem, kaj ima v primerjavi z drugimi, ampak po tem, česa drugi nimajo.«

Kar veliko takšnega, kar ima le Impreza, se bo na koncu našlo, in prav zaradi tega se zdi tudi cena povsem sprejemljiva za to, kar dobite z dodatkom XV. Pa četudi ga preberete po rimsko, kot 15 …

besedilo: Tomaž Porekar foto: Aleš Pavletič