Kratki test: Alfa Romeo Giulietta 1.4 TB Multiair 16V Distinctive

Moški se seveda zadnje kategorizacije izogibamo, a pri nekaterih avtomobilih vseeno podležemo. Ni veliko takih avtomobilov, a ko govorimo o avtomobilih znamke Alfa Romeo, še zlasti o Giulietti, je besedo lepa slišati tako iz moških kot ženskih ust. Ni kaj, tu se je treba prikloniti Italijanom – niso samo vrhunski modni oblikovalci, ampak izdelujejo tudi lepe avtomobile. Zato je začudenje še toliko večje, ko ob pogledu na Giulietto in njeno privlačno obliko ugotovimo, da je stara že tri leta. Ja, čas hitro beži, in da ne bi zbledel njen blišč, so Alfi Giulietti namenili kozmetično prenovo.

A brez skrbi – tudi Italijani vedo, da se zmagovalnega konja ne menja, zato oblike Giuliette niso pretirano spreminjali in so ji namenili zgolj nekaj lepotnih popravkov. Zunanjost tako zaznamuje nova maska, žarometom so namenili temnejšo podlago, meglenkam pa kromirano obrobo. Kupci lahko izbirajo med tremi novimi barvami karoserije, več­ja je izbira tudi aluminijastih platišč, ki si jih je mogoče omisliti v velikosti od 16 do 18 palcev.

Pretiranih novosti italijanski oblikovalci niso namenili niti notranjosti. Nove obloge vrat Giulietti lepo pristajajo, hkrati izboljšujejo vtis o kakovosti izdelka. Kupci lahko izbirajo med dvema zaslonoma novega infotainmenta, pet- in 6,5-palčnim, pri čemer je izboljšan sistem bluetooth, sistem z večjim zaslonom pa ponuja precej prenovljeno in izboljšano navigacijo s preprostim glasovnim upravljanjem.

Seveda sta na voljo tudi vtičnici USB in AUX (ki sta sicer precej ponesrečeno postavljeni na spodnji del sredinske konzole in brez predalčka oziroma prostora za odložitev priključene naprave) ter tudi reža za spominske kartice SD. No, testna Giulietta je bila opremljena z manjšim, torej petpalčnim zaslonom, celoten infotainment pa deluje res odlično. Povezava s telefonom (bluetooth) je preprosta in hitra, zaradi varnosti pa sistem zahteva, da to storite takrat, ko stojite, in ne med vožnjo. A ker je vzpostavitev res hitra, to brez težav naredite med postankom pri rdeči luči na semaforju. Pohvalo si zasluži tudi radio oziroma njegov zaslon.

Prihajajo časi, ko je na splošno v avtomobilih, posledično pa tudi na radijskih aparatih vedno manj gumbov, izginjajo tudi tisti, 'na katere' shranimo radijske postaje. Novi Alfin infotainment ponuja številne izbirnike, tudi izbirnik All, ki na celotnem zaslonu prikaže vse shranjene radijske postaje. In zaslon v tem položaju tudi ostane in se tako ne vrača na osnovnega kot pri marsikaterem podobnem radijskem sistemu.

Tudi sicer se voznik in potniki v Giulietti dobro počutijo. Testna je bila bogata z dodatno opremo (posebna lita platišča, rdeče zavorne čeljusti, črna notranjost, paketa Sport in Zima ter parkirna tipala spredaj in zadaj), a je treba zanjo doplačati zgolj nekaj več kot 3.000 evrov. Tudi sicer, ko smo že pri številkah, je končna cena avtomobila za to, kar kupec dobi zelo, zelo privlačna. Vsaj pol toliko kot Giulietta sama!

Malce dvomov bi lahko kdo imel zgolj ob pogledu na motorno izbiro. Ja, tudi Alfe so podlegle globalizaciji – seveda glede zmanjševanja prostornin motorjev. Bencinski 1,4-litrski štirivaljnik je tako kar pošteno navit. Moči in navora mu ne gre očitati, drugače je seveda s porabo goriva. Tako kot pri večini prostorninsko majhnih motorjev je sprejemljivo ugodna poraba le pri zelo umirjeni vožnji, odločnejši pritisk na plin pa se skoraj premosorazmerno pozna tudi pri porabi goriva. Tako tudi testna Giulietta ni bila izjema; čeprav se testno povprečje ne zdi (pre)­visoko, pa razočara normna poraba goriva, kjer z res umirjeno vožnjo motor 'ni hotel' porabiti manj kot šest litrov za 100 prevoženih kilometrov. In to kljub sistemu Start/Stop, ki deluje hitro in odlično.

Je pa v Giulietti še en sistem, ki ga lahko mirno okrivimo (seveda ne dobesedno!), da je sokriv za večjo porabo goriva. Sistem DNA, Alfina posebnost, ki vozniku daje možnost, da izbira elektronsko podporo načina vožnje: D seveda pomeni dinamično, N je primerna za običajno, A pa za podporo pri slabših razmerah na cesti. Umirjena dva položaja (N in A) bomo izpustili, ko pa voznik preklopi v položaj D, dinamičen nehote postane tudi sam. Giulitta rahlo poskoči (kot bi trznil vranec, preden se požene v galop) in da vozniku vedeti, da je vrag odnesel šalo.

V položaju D motor ne ljubi nizkih vrtljajev, najbolj srečen je nad številko 3.000, posledično z njim pa tudi voznik, saj se Giulietta brez težav prelevi v povsem spodoben športni avtomobil. Lega avtomobila na cesti je tako in tako nadpovprečna (čeprav je podvozje precej glasno), 170 'konj' se spremeni v dirjajoče vrance, in če voznik ne popusti, se zabava začne, poraba goriva pa strmo naraste. In seveda, kriv ni sistem DNA, ampak voznik, v izgovor lahko sistem 'obtožimo' zgolj napeljevanja na hitrejšo vožnjo. Pri tej pa ne gre prezreti Giuliettinih žarometov. Čeprav pri Alfi trdijo, da so prenovljeni (morda pa prav zaradi temnega ozadja?), jih žal ne moremo označiti za prepričljive. Svetilnost ni nič posebnega, kar seveda moti pri hitrejši vožnji, ne znajo pa pogledati niti v ovinek.

Ampak to so že malenkosti, povrhu vsega se z njimi marsikdo, predvsem pa dame ne bodo ukvarjale. Dirkale tako in tako ne bodo, pomembno je le, da se vozijo v dobrem avtomobilu. Oziroma, se oproščam, lepem!

Besedilo: Sebastjan Plevnjak