Kratki test: Dacia Duster 1.5 dCi 110 4x4 Laureate

Prenovljeni Duster je dobil celo vrsto sprememb oz. dodatkov, zato sta se uporabnost in občutek večje kakovosti precej popravila. Že v našem poročilu s predstavitve prenovljenega smo predstavili vse, kar je zdaj izboljšano in novo. Večina stvari v Dusterju se zdaj res zdi bolj uporabnih. Naj na primer omenim selitev upravljavskih gumbov za električne dvigalke stekel s sredine armaturne plošče na vrata Dusterja.

To je zagotovo vsem takoj opazno. A tu so še pomembnejše novosti – ena od tistih, ki jo opazimo šele med vožnjo, pa je učinkovitejša zvočna izolacija. Tako se nam predvsem delovanje motorja zdaj zdi kot šumenje bistrega planinskega potočka, ki se vije čez planinsko kamenje. Res, veliko manj slišimo delovanje enako močnega turbodizelskega motorja, kot je bil tisti v naši zadnji preizkušeni Dacii (Avto magazin, št. 26/2013). Prav to pa občutno prispeva k dobremu občutku med vožnjo z prenovljenim Dusterjem.

Ni pa Duster več tako cenovno ugoden, kot je bil njegov predhodnik. Stvar je preprosta: če želiš nekaj več, te to (nekaj več) stane! Duster z opremo, kot je bila v našem preizkušenem (jasno – Laureate in dCi 110), je že sam po sebi občutno dražji kot tisti z osnovnim motorjem in osnovno opremo (10.300 proti 17.500 evrov). Naš je bil opremljen še s številnimi dodatki: paket Look (za 650 evrov) poskrbi za lepši videz – z motnim kromom na zunanjih vzvratnih ogledalih, okrasnem pragu, različnih karoserijskih okrasnih letvah ter na vzdolžnih letvah strešnega prtljažnika skupaj z lahkimi 16-palčnimi platišči.

Media Nav Laureate je cenovno skrajno ugoden infozabavni dodatek (410 evrov plus 100 evrov za dodatno kartografijo zahodne in severne Evrope – karte Adriatic so vključene v osnovni ceni). Zraven je treba prišteti še 360 evrov za zadnja parkirna tipala in tempomat pa tudi 410 evrov za kovinsko barvo. Tisto, kar potem našega preizkušenega Dusterja dodatno podraži, pa so še dodatki kot cevna zaščita pred masko (421 evrov), komolčno naslonjalo med prednjima sedežema (143 evrov), obloge meglenk (53 evrov), stranska zaščita vrat (294 evrov) in tekstilne preproge (51 evrov).

Iz malega je nastalo veliko, a če bi izbiral soliden srednje velik avtomobil s primernim prtljažnikom in štirikolesnim pogonom, mimo Dusterja ne bi mogel. Pripombe k ceni, ki se je zdaj povzpela na več kot 20 tisoč evrov, namreč ne prenesejo resne preverbe. Duster še vedno ponuja veliko za dokaj zmerno ceno, in če je opremljen z motorjem, kot je bil naš, bo zadovoljil večino tistega, s čimer se voznik sreča ob običajni vsakodnevni uporabi avtomobila in ob zavedanju, da lahko z gumbom povsem spodaj na sredinski konzoli iz običajnega avtomobila na prednji pogon v hipu naredi solidnega, ki ga poganja štirikolesni pogon. Cena je ustrezna tudi za večino postavk s seznama dodatne opreme (a ne za vse).

Z Dusterjem je tudi vožnja po manj zahtevnem terenu preprosta, primerna oddaljenost dna avtomobila od tal mu le še poveča uporabno vrednost. Ob pohvali pa je treba opozoriti morebitne kupce, da če bodo avtomobil uporabljali na terenu, naj se nikakor ne odločijo za cevno zaščito prednjega dela avtomobila (bull-bar). S tem ima namreč Duster daljši previs spredaj in posledično je vstopni kot za premagovanje kakršnihkoli ovir manjši. Cevna konstrukcija se tudi ne pohvali s posebej prepričljivo kakovostjo. Izkušnja pa pravi, da že malo višja ležeča ovira in malce prevelika hitrost omogočita stik podaljšanega prednjega dela avtomobila s cesto (pa pri tem sploh nimamo v mislih skakanja).

Ob druženju z njim se mi je včasih zastavilo vprašanje, kaj bi mu manjkalo, če bi imel namesto Dacijinega znaka kar Renaultovega. Odgovor na to vprašanje je preprost. Renaultovi tržniki imajo veliko več ambicij s svojo znamko, zato bolj mislijo na videz in različno 'šminko'. Tistim, ki si želijo Renault bolj povezati z uporabnostjo, pa ne preostane drugega, kot da se zatečejo k Dusterju. Pa čeprav ga v zahodni Evropi najdejo pod Dacijino znamko.

Besedilo: Tomaž Perekar