Kratki test: DS 3 BlueHDi 120 Sport Chic

Da, res je, Citroënova 'podznamka' DS se je začela že pred petimi leti – seveda prav s tem modelom z oznako 3. Kar pozabili smo že na ta zanimiv primerek francoske izdelave. No, nekaj je bila kriva tudi naša 'ignoranca', ker je bilo DS 3 mogoče opaziti pravzaprav le na relijih za svetovno prvenstvo, na slovenskih cestah pa se je marsikomu zdelo, da se ni tako dobro uveljavil.

A tudi to je pravzaprav predsodek, ki ga lahko preženejo prodajni podatki pri nas. Lani je namreč DS 3 na slovenskem trgu našel razmeroma lepo število kupcev in se s 195 registracijami uvrstil na 71. mesto, le tri mesta za najbolj nenavadnim Citroënom C-Elyseejem, ki je našel 15 kupcev več. Vsekakor je daleč za seboj pustil oba tekmeca, Audija A1 in Minija, katerih skupna prodaja je bila enaka kot pri DS 3. Kaže, da si je torej najmanjši iz Citroënove poudarjeno premijske serije našel dovolj velik prostor pri slovenskih kupcih.

Zdaj, ko smo po petih letih spet lahko nabirali izkušnje z njim, je pravzaprav tudi treba zapisati, da so pri Citroënu našli primeren način osvajanja novih vrst kupcev. DS 3 je prepričal v večini lastnosti. Lahna prenova, ki so jo prvič predstavili lani na pariškem salonu, ko so tudi uveljavili delitev znamk na Citroën in DS, se manj vidi kot čuti – zunanjost je bila že od začetka dovolj prepričljiva, da oblikovalcem ni bilo treba narediti kakšnih pomembnih sprememb, da bi bolje ugajal. DS 3 ima zdaj kakovostnejše ksenonske žaromete in nekoliko drugače delujoče smernike iz svetlečih diod (ob dnevnih lučeh). Tudi preostala svetlobna oprema zadaj je izvedena s svetlečimi diodami.

Sicer pa je imel naš preizkušeni DS 3 v slogu premijske znamke res precej opreme, s katero se lahko lastnik dobro počuti in daje občutek višje kakovosti. K temu dodatno pripomore še dobra izdelava in kakovost materialov v potniški kabini. Za tiste, ki iščejo nekaj drugačnega, torej francoski slog, ki se razlikuje od obeh nemških tekmecev, je pravzaprav DS 3 res primerna alternativa. Za to je poskrbel tudi prepričljiv novi turbodizelski motor z oznako BlueHDI in na 120 'konjev' povečano močjo. Motor se na pamet zdi vprašljiva odločitev, DS 3 bi nekako raje povezali z bencinskim motorjem. A modri HDI se odlično izkaže – je tih in v kabini skorajda ne morete ugotoviti, da gre za tehnologijo s samovžigom, tudi takoj po zagonu v mrzlih dneh.

V vožnji nato preseneti še z odlično uporabnim navorom že takoj nad prostim tekom (od 1.400 vrtljajev v minuti). Tako smo med vožnjo lahko glede pretikanja prestav zelo leni, motor ima dovolj navora za poskočno pospeševanje, tudi če smo izbrali višjo prestavo. Na koncu nas je nekoliko presenetila visoka testna poraba, a to gre pripisati mrzlim in zasneženim zimskim dnem, ko smo avtomobil preizkušali. Na normnem krogu se je namreč kar dobro izkazal, čeprav je seveda razlika med tovarniško znamko in našim rezultatom še vedno kar velika.

Drugo kar prepriča, pa je podvozje. Čeprav sicer naravnano športno trdo, obenem zagotavlja tudi dovolj udobja, da se le redko v res v skrajnih razmerah slovenskih luknjastih cest zdi pretrdo. Skupaj z dovolj odzivnim volanskim mehanizmom tako deesovo športno podvozje omogoča prijetno vožnjo in tudi to, da se zdi tale 'trojka' odlična izbira. Seveda za tiste, ki znajo ceniti, koliko morajo za sprejemljiv avtomobil tudi plačati.

bese­di­lo: Tomaž Porekar