Kratki test: Fiat 500L 1.6 Multijet 16V Lounge

Zaradi izdatne velikosti ni tako prikupen kot oživljena legenda, osnovni Fiat 500, a ima zato veliko več prostora v notranjosti, predvsem v prtljažniku. Po zaslugi vzdolžno pomične zadnje klopi in pokončnih bokov pogoltne kar okoli 400 litrov prtljage, kar je 215 litrov več kot osnovni Fiat 500. Dvojno dno pomaga razdeliti prtljažni prostor na dva dela, čeprav so potem predmeti v kletnih prostorih težje dosegljivi, in razen slabše rešitve glede pritrditve zadnje police nismo opazili drugih pomanjkljivosti v kakovosti izdelave. Če bi zadnjo polico pritrdili na klasičen način, ne pa z malomarnim lepljenjem in neučinkovito uporabo 'ježka', bi dal srbskim delavcem v Kragujevcu in strategom v Torinu vsekakor priboljšek k plači.

Družina Fiat 500 se iz leta v leto bohoti podobno kot predstavniki sodobnega Minija. Tako imajo potrošniki res več izbire, vendar se zdi, da s tem potiskajo v ozadje oživljena originala. Toda mladina odrašča in tisti, ki jim je bil Fiat 500 do pred kratkim dovolj velik, je z družino potreboval več prostora.

V tem pogledu Fiat 500L navduši: prostora za noge in glave je res veliko, pri prtljažniku pa bomo znova pohvalili vzdolžno pomično zadnjo klop (12 centimetrov!). Kot lahko vidite tudi na fotografiji, je bil testni Fiat 500L zelo všečno popisan po sedežih, panoramsko strešno okno (serijska oprema!) in boljši materiali v notranjosti pa so omogočili še ščepec boljšega počutja. Všečno oblikovanje pa ima tudi svojo ceno, saj so sedeži nasajeni visoko in so brez bočnih opor, volanski obroč pa je dokaz, da lepota ni vedno prijateljica z uporabnostjo. V isti sapi dodajamo, da je funkcija City pri električno krmiljenem servovolanu dobrodošla predvsem na parkiriščih in da je električno nastavljivi ledveni del naslona vreden kljukice na seznamu dodatne opreme.

Če zanemarimo še tri posebnosti, in sicer vklop delovanja brisalnikov z vrtenjem desne obvolanske ročice (namesto bolj priročnega potiskanja gor oziroma dol), pregled podatkov potovalnega računalnika zgolj v eni smeri in izklop tempomata, ki pri nežnem zaviranju zaradi sunka vedno zbudi vse dremajoče potnike (kar je mogoče omiliti s predčasnim izklopom s tipko), lahko Fiata 500L samo pohvalimo. Podvozje je mehko, vendar še vedno dovolj togo, da višji 500L ne povzroča slabosti, menjalnik je kljub daljšim gibom prestavne ročice natančen in motor odličen.

Pod motornim pokrovom smo namreč imeli novi 1,6-litrski turbodizel s 77 kilovati (ali bolj domačimi 105 'konji'), ki se je izkazal za odlično alternativo sicer sodobnejšemu prisilno polnjenemu bencinskemu dvovaljniku. Mogoče pri višjih vrtljajih ni najtišji, je pa zato radodaren z navorom pri nižjih vrtljajih in predvsem zelo skromen pri žeji. Na testu smo povprečno porabili zgolj 6,1 litra, na normnem krogu pa se je izkazal s kar 5,3 litra. Potovalni računalnik je sicer obljubljal še boljše rezultate, a tudi doseženi niso od muh.

Če ob dobri tehniki upoštevamo še dejstvo, da je bil 500L z oznako Lounge dobro založen že z osnovno opremo (stabilnostni ESP, pomoč pri speljevanju v klanec, štiri varnostne blazine in varnostne zavese, tempomat in omejevalnik hitrosti, samodejna dvopodročna klimatska naprava, avtoradio z za dotik občutljivim zaslonom in bluetoothom, električni pomik vseh štirih stranskih šip in 16-palčna aluminijasta platišča), da ima petletno garancijo ter da dobite ob nakupu stalni popust dva tisočaka, potem je vreden pozornosti. Čeprav je s črno streho (840 evrov) in 17-palčnimi platišči z gumami velikosti 225/45 (200 evrov) kar dobro videti, kajne?

Besedilo: Aljoša Mrak