Kratki test: Ford Fiesta 1.0 EcoBoost Powershift Titanium X

Dobro, v prid zgornji trditvi sicer ne govori dejstvo, da je Fordova Fiesta preteklo poletje postala tudi svetovni ženski avtomobil leta. A strokovna žirija, ki jo je sestavljalo 18 dam oziroma novinark z vsega sveta, se očitno spozna na avtomobile – za Fiesto so uvrstile Porscheja Boxterja S, Audija Allroada in Range Roverja. To pa so avtomobili, ki se jih ne bi branil še tako velik mačo.

V zagovor, zakaj Fiesta, so ponudile povsem kredibilna dejstva, kot so privlačnost (jasno, to je pri ženskah prvo merilo za izbiro avtomobila), varnost, vrednost glede na ceno, prijaznost do otrok in celo okoljski vtis. In ker je lahko Fiesta opremljena z zgolj litrskim bencinskim motorjem, ki je postal tudi svetovni motor leta 2012, je Fiesta postala tudi svetovni ženski varčni avto leta 2013.

Če ste moški in lastnik Fordove Fieste in ste ob prebiranju tehle vrstic zardeli, naj vas hitro potolažim – ob vsej všečnosti ženski populaciji je bila Fiesta tudi najbolje prodajani mali avtomobil v Evropi. To pa seveda pomeni, da se zanj niso odločale zgolj predstavnice ženskega spola, ampak tudi mladeniči, zreli moški in 'dedki'. Po podatkih podjetja JATO Dynamics se je za Fiesto namreč v prvih devetih mesecih lanskega leta odločilo več kot 222.000 kupcev.

In ko sedeš v Fiesto, ti je takoj jasno, zakaj se tako uspešno prodaja. Moški zagotovo padamo na prednji del avtomobila in masko, ki brez sramu podaja videz več­jega in precej dražjega Astona Martina. Druga pomembna pozitivna lastnost (ki pa je dame verjetno ne upoštevajo preveč) je lega avtomobila na cesti, ne gre pa prezreti počutja v notranjosti in seveda motorne palete. V njej je namreč tudi litrski turbobencinski motor EcoBoost, ki ni bil zaman izbran za motor leta 2012. Čeprav je bil v testni Fiesti omenjeni motor v šibkejši različici, je navdušil.

Zgolj litrski motorček zmore 100 'konj', ki so ob priganjanju resda malce bolj žejni, a nadvse živahni. Po tovarniških zagotovilih naj bi Fiesta z mesta do 100 km/h pospešila celo v manj kot 11 sekundah (med našimi meritvami ji na roko niso šle vremenske razmere), ob tem pa se pohvali tudi s kar 180 km/h največje hitrosti. Jasno, ob tem ne gre prezreti samodejnega menjalnika z dvojno sklopko, ki ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Že omenjena poraba goriva je na njegov račun presenetljivo večja, a spet po tovarniških zagotovilih z njim avtomobil hitreje pospešuje. V praksi deluje menjalnik povsem spodobno, morda moti le sunkovito speljevanje. Pritisk na plin mora biti res nežen, da avtomobil ne poskoči, med vožnjo pa si menjalnik ne prisluži nobene graje več. Prav tako omogoča sekvenčno prestavljanje, a zgolj s pritiskanjem gumbov na prestavni ročici.

Glede na opremo (Titanium) in predvsem ceno avtomobila (skoraj 19.000 evrov) bi bila lahko vozniku za prestavljanje na voljo tudi stikala za volanskim obročem, a razlog, da jih ni, verjetno tiči tudi v globalni prodaji avtomobila. Ameriški trg oziroma ameriški vozniki pač ne prestavljajo sekvenčno, tako zaradi gneče na cestah kot strogih hitrostnih omejitev, predvsem pa ne zato, ker ljubijo lahkotno vožnjo. In če je menjalnik samodejni, je zaradi tega, da deluje sam, ne po ukazih voznika.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak