Kratki test: Honda CRV 1.6 i-DTEC Elegance

V slogu sodobne ponudbe je z uvedbo novega manjšega turbodizelskega motorja zdaj na voljo tudi CR­-V zgolj s prednjim pogonom. Nova kombinacija je popestrila ponudbo in predvsem z okoli tri tisoč evrov nižjo ceno zdaj omogoča, da se med lastnike Hondinih CR-V-jev uvrstimo za manj denarja.

Zunanjost CR-V-ja je značilna in bi ga težko zamenjali za katerega od tekmecev, a videz ni tako prepričljiv, da bi ugajal vsakomur. Ima pa dovolj uporabnega pridiha, čeprav mu ne moremo pripisati najboljše ocene glede preglednosti, in tako so številna parkirna tipala, ki so na voljo v izvedenki Elegance, najbrž prav dobrodošel dodatek. Manj nenavadnosti boste našli v notranjosti, saj se zdi prijetna in uporabna. Vtis dobre kakovosti pustijo plastične in tekstilne obloge armaturne plošče in sedežev, kar lahko poskrbi za primerno počutje, dokaj pohvalna pa je tudi namestitev sedežev in njihovo zadrževanje telesa.

Tudi uporabnost prtljažnika je pohvalna, v primerjavi z večino tekmecev je na visoki ravni. Poudariti velja dokaj dobro oziroma ergonomsko učinkovito namestitev vseh upravljavskih gumbov (tudi tistih na volanskem obroču), vozniku pa je lepo na dosegu tudi prestavna ročica. Nekaj vaje voznik potrebuje le pri iskanju informacij na sredinskem zaslonu, kjer vse ne poteka po najbolj intuitivni poti. Ob dokaj bogati opremi paketa Elegance, ki je prva višja stopnja po osnovnem Comfortu, gre omeniti tudi vmesnik za navezavo telefona prek bluetootha.

Osnovna novost CR-V s prednjim pogonom je seveda novi, 1,6-litrski turbodizelski motor. Običajno pri Hondi novosti do serijske izdelave potrebujejo nekoliko dalj časa kot pri večini tekmecev (ali pa so hitrejši z napovedmi). Ta manjši turbodizel smo že nekaj časa pričakovali in tudi od takrat, ko so ga premierno ponudili v Civicu, je do začetka vgradnje v naslednji Hondin model minilo nekaj mesecev. Politika previdnih korakov, torej.

Ker smo se z novim motorjem v Civicu že seznanili, je bilo le še vprašanje, kako bo (enako?) učinkovito deloval tudi v precej večjem in težjem CR-V-ju. Odgovor je seveda pozitiven, najpomembnejši pri tem novem motorju je vsekakor odličen navor v širokem območju vrtljajev. Zdi se, kot da bi ta novost imela dovolj moči, da bi jo ponujali tudi v navezi s tukaj manjkajočim štirikolesnim pogonom. A takšno modelno politiko kot pri Hondi najdemo tudi pri tekmecih. Četudi bi se nam zdelo, da bi bila motorna kombinacija manj zmogljivega motorja in pogona 4x4 primerna, se pojavlja vprašanje ponujanja takšnih paketov, ki tovarnam in prodajalcem omogočijo tudi kakšen evro več v njihovih blagajnah.

Naše ugotovitve glede tega, da je 1,6-litrski turbodizel dovolj močan za vožnjo s CR-V, se sicer skladajo s pričakovanji, tega pa ne moremo trditi za povprečno porabo goriva. Na našem prvem testu CR-V-ja z večjim turbodizlom in štirikolesnim pogonom smo namerili zelo podobne rezultate porabe. Res je sicer, da bi bila za bolj utemeljeno trditev potrebna precej obširnejša primerjava (z obema različicama), a prvi vtis glede gospodarnosti kaže, da manjši motor, 'olajšan' za štirikolesni pogon, ni kaj bolj gospodaren. Razlog za to je seveda, da se mora večkrat bolj potruditi, da bi bil enakovreden močnejšemu. A dileme tistega, ki se odloča za nakup in je neodločen glede tega, ali izbrati dvo- ali štirikolesni pogon, samo s primerjavo gospodarnosti pri porabi goriva ne bo mogoče rešiti.

CR-V z dvokolesnim nakupom je privlačen zaradi boljše cene, toda ali je brez štirikolesnega pogona res pravi CR-V, bo treba pred odločitvijo o nakupu temeljito razmisliti.

Besedilo: Tomaž Porekar