Kratki test: Hyundai ix35 1.6 GDI Comfort

Motor, znan sicer tudi iz i20 ali i30, je v nekaj večjem in težjem ix35 še vedno povsem dovolj zmogljiv za običajno vož­njo (a ne s štirikolesnim pogonom). Toda če potrebujemo kakšen hitrejši skok ali če nam ni vseeno, koliko kilometrov lahko prevozimo z enim polnjenjem goriva, potem premislite o nasvet, ali ni tudi za vas, kot za slovensko večino, sprejemljivejši podobno velik turbodizel. Šele potem bi lahko rekli, da bi se tudi oprema Comfort (druga po številu različnih sprejemljivih postavk opreme) dobro skladala s sicer nekaj več kot bazičnimi potrebami avtomobilske vožnje.

Paket opreme (Comfort) na preskušenem avtomobilu se nam je zdel kar zelo posrečen – s precej tistega, kar voznik zares potrebuje (Bluetooth, tempomat, dvoobmočna klimatska naprava, radijski in telefonski upravljavski gumbi na volanskem obroču, parkirna tipala zadaj, vzdolžne letve strešnega prtljažnika), pa tudi za nekaj olepšav poskrbi – s sedežnimi prevlekami v kombinaciji imitacije usnja in blaga.

Pohvala velja potniški kabini in počutju v avtomobilu. Prostornost je dobra, navsezadnje tudi zaradi malo bolj pokončno postavljenih sedežev, kar omogoča tudi kar sprejemljivo preglednost naprej. Nekaj težav pri pogledu nazaj rešujejo zad­nja parkirna tipala. Za manjšo možnost segrevanja potniške kabine v sončni pripeki poskrbijo 'solarna' stekla (vetrobransko in obe bočni sprednji) ter temeljito zatemnjena – tista na zadku avtomobila.

Po drugi strani pa je res, da se temu ix35 lahko poda tudi malce skromnejša motorna oprema: navsezadnje tako privarčujemo 2.500 evrov ob nakupu, ki jih nato še s tako varčno vožnjo (ob skoraj enaki ceni obeh goriv) le težko spet 'privozimo' nazaj. Če na dosežene preskusne podatke o porabi goriva pogledamo s te strani, potem tudi testno povprečje več kot devetih litrov porabljenega goriva ne bo vplivalo na večje stroške vzdrževanja kot pri turbodizlu. A je za sedanji čas takšna povprečna poraba le malce prevelika (ob siceršnjem podatku z našega normnega kroga, ki se za skoraj cel liter razlikuje od tovarniškega).

Hyundai ix35 se na cesti še kar solidno obnaša. Visoko nasajena karoserija sicer ne spodbuja k prevelikemu hitenju v ovinke, kajti tam se tudi k običajni opremi podobnih avtomobilov, štirikolesnem pogonu, ne moremo zateči. Podvozje dobro požira običajne cestne neravnine, nekoliko več težav (beri: prenašanja sunkov v kabino na potnike) smo deležni ob res precej kratkih grbinah.

Bolj pa razočara precej podpovprečna zavorna zmožnost, saj se je s kar 44-metrsko zavorno potjo na našem preskusu ix35 uvrstil na rep našega spiska. In če vam v sili zmanjka štiri ali pet metrov, se je treba prav na vsako vožnjo podati s precejšnjo previdnostjo, da lahko obvladate nevarne položaje. Pa čeprav je ix35 opremljen z vsemi standardnimi pripomočki za pasivno varnost.

Besedilo: Tomaž Porekar