Kratki test: Kia Optima Hybrid 2.0 CVVT TX

Še pred leti smo na korejske avtomobile gledali postrani, danes pa se tudi nepoznavalci o Kijinih avtomobilih pogovarjajo kot o uveljavljenih vozilih. Že res, da so se pri Kii oprijeli najboljšega recepta (za kupca!) in avtomobile ponujali po zelo ugodni ceni, a zdaj je, kar je. Njihovih avtomobilov je, tudi na slovenskih cestah, veliko. Pravo evforijo sta v Sloveniji sprožila Cee'd in njegova športna različica Pro_Cee'd. Težko je sicer soditi, kdaj je avtomobil uspešen in ali je tak zgolj zaradi cene; a glede na to, da si ga kot prevozno sredstvo omislijo tudi (polnoletne) najstnice in malo starejše dame, ni le poceni, ampak tudi oblikovno všečen. Kajti če ta teorija ne bi držala, bi se mične gospodične vozile z Daciami. Pa se ne ...

Korak naprej ali navzgor, kakor želite, je vsekakor Kia Optima. Je elegantna in všečna limuzina, ki ji težko kaj očitamo. Kakovostno izdelana, z nadpovprečno opremo in notranjo prostornostjo; avtomobil ponuja udobnost in prostornost vozniku in tudi potnikom na zadnji klopi. Jasno, zasluge za to ima, tudi pri Kii Optimi, glavni oblikovalec Peter Schreyer, na katerega so pri Kii zelo ponosni. Ta je znamko oblikovno povsem prerodil, modeli pa so zaradi njegovih zamisli pridobili vrednost in tudi verodostojnost. Pri Kii se zavedajo statusa znamke, zato ne silijo z enotno obliko vseh avtomobilov; sicer so vidne oblikovne podobnosti, a posamezni avtomobili so oblikovno dovolj samostojni. Tudi Optima.

A vsega lepega je enkrat konec. Hibridna različica Optime, ki naj bo še tako všečna, privlačna in prostorna, se ne zdi najboljša izbira. Dvolitrski bencinski motor se sicer pohvali s 150 'konji', a z zgolj 180 Nm; tudi če prištejemo še dobrih 46 'konj' ter 205 Nm konstantnega navora elektromotorja in tako dobimo skupno moč 190 'konj' (ki seveda ni zgolj seštevek obeh moči!), več kot tono in pol težka limuzina zahteva svoj davek. Predvsem pri porabi bencina, kjer svoj (negativni) lonček pristavi še brezstopenjski samodejni menjalnik.

Tovarna obljublja povprečno porabo bencina, ki je kar za 40 odstotkov manjša kot v osnovni, bencinski različici, celo na ravni dizelske. Tako med drugim v tovarniške podatke zapišejo, da naj bi Optima porabila od 5,3 do 5,7 l/100 km v vseh načinih vožnje. A da to ni mogoče, je jasno že avtomobilskemu nepoznavalcu; pravzaprav ga ni avtomobila, ki bi se pohvalil z razliko zgolj 0,4 l/100 km porabljenega bencina pri vožnji po podeželju, na avtocesti ali zunaj naselja. In tudi Optima Hybrid se ne more.

Med testom smo namreč izmerili 9,2 l/100 km povprečne porabe, med priganjanjem in meritvami kar 13,5 l/100 km, pozitivno pa je presenetila pri vožnji 'normnega kroga' (zmerna vožnja z upoštevanjem vseh hitrostnih omejitev, brez nenadnih pospeševanj in s premišljenim ustavljanjem), kjer je za 100 prevoženih kilometrov potrebovala le 5,5 l/100 km. A hkrati je precej zmotilo dejstvo, da se litij-polimerna baterija (sicer nove generacije) s kapaciteto 5,3 Ah ves čas 14-dnevnega testa ni nikoli napolnila več kot čez dobro polovico. Seveda moram biti pošten in zapisati, da smo jo vozili v času nizkih temperatur. To je seveda povsem spodobno opravičilo, ki pa ponuja vprašanje: je smiselno kupiti hibrida, ki kar nekaj mesecev v letu ne deluje tako, kot bi moral?

Besedilo: Sebastjan Plevnjak