Kratki test: Mercedes-Benz B 180 CDI Urban

Dogodki se odvijajo hitro, avtomobilski trg je vse bolj nasičen. Mercedesov razred B je dobil dva nova tekmeca. BMW 2 Active Tourer je pravzaprav neposreden odgovor na soliden prodajni uspeh razreda B (več kot 380 tisoč v treh letih), Volkswagnov Touran je po dolgem času tudi povsem prenovljen. Ni še dolgo, odkar razred B 'ogroža' tudi Golf Sportsvan. Hkrati s prenovo konec lanskega leta, že po treh letih, odkar ga izdelujejo, so ponudbo pri razredu B dopolnili še z dvema različicama z alternativnim pogonom: B Electric Drive ter B 200 Natural Gas Drive. A za slovenski trg bo še naprej najzanimivejša osnovna turbodizelska različica z dodatkom – sedemstopenjskim samodejnim dvosklopčnim menjalnikom z oznako 7G-DCT.

Novosti in spremembe v primerjavi z razredom B izpred leta ali dveh bodo na prvi pogled odkrili res le lastniki. Večinoma gre za dodatke ali nekoliko žlahtnejše materiale, še posebno to velja za notranjost. Naš preizkušeni razred B je imel opremo Urban, sicer pa še nekaj dodatne opreme, ki je ceno od osnovne povišala kar za več kot deset tisočakov. Najzanimivejši dodatki so bili aktivni parkirni asistent s Parktronicom, samodejno prilagodljivi žarometi s tehniko LED, samodejna klimatska naprava, infozabavnostna naprava z večjim prostostoječim sredinskim zaslonom (Audio 20 CD ter Garmin Map Pilot), pa tudi usnjeni dodatki na sedežnih prevlekah – ob že omenjenem samodejnem menjalniku.

Seveda je vprašanje lastnega okusa, ali si ob nakupu res izberemo vse omenjeno, a razredu B se vse to kar dobro poda, ne nazadnje je znamka vendarle premijska in pri njej je pač nekaj luksuza že kar obveznost. Pri Mercedesu so se v času od začetka ponudbe novega B lotili tudi izboljšave gospodarnosti porabe goriva motorjev. Medtem ko sta bila naša prva dva testna razreda B 180 CDI še z 1,8-litrskim turbodizlom, je v najnovejšem deloval že manjši, zgolj 1,5-litrski štirivaljnik. Šele pogled v tehnične podatke je izdal, da gre torej za motor, ki ga Mercedesu dobavlja njegov kooperant Renault. Po moči se ta od prejšnjega nič ne razlikuje, glede navora pa je tega celo nekaj več, čeprav je ta na voljo pri nekoliko višjih vrtljajih kot pri prejšnjem.

Tako so tudi rezultati naših meritev pospeškov zelo podobni, razliko pol sekunde gre prej pripisati opremljenosti tokratnega primerka z zimskimi gumami. Če primerjamo pospešek, kot smo ga izmerili pri našem prejšnjem preizkusu B 180 CDI 7G-DCT (AM 18-2013), s sedanjim, je razlika sedem desetink sekunde. Opazna pa je veliko boljša gospodarnost z gorivom, testna poraba se je namreč znižala za dober liter in je s 5,8 litra zares solidna. Podobno to velja tudi za porabo v našem normnem krogu. S 4,7 litra povprečja se zelo približa tovarniški navedbi za normno povprečje 4,1 litra. Motor se je ob vsej varčnosti sicer izkazal kot kar zadovoljiv glede zmogljivosti. Motor seveda ne bo zadovoljil tistih, ki bi bili radi hitri povsod, zanje bo verjetno boljša izbira B 200 CDI, a potem se bo tudi gospodarnost precej poslabšala.

Od začetnih tegob opremljevalcev razreda B je minilo že kar nekaj časa. V našem prvem testnem B smo namreč pripominjali, da mu športno vzmetenje ne doda nobene dodatne vrednosti. Pa smo morali nato pri drugem ugotoviti, da je pri Mercedesu mogoče dobiti tudi običajno, ki razred B naredi kar sprejemljivo udoben, pa hkrati nič manj okreten in vodljiv avtomobil. No, pri drugem testu nam ni bilo všeč, da je sistem za opozarjanje na možnost trka preobčutljiv. Zdaj so pri Mercedesu popravili tudi to! Sicer pa so dosedanjemu serijskemu sistemu Collision Prevention Assist dodali še Plus. Dobra stran je, da se zdaj v majhnem zaslonu na armaturni plošči prižigajo rdeče diode (skupaj pet), ki ponazarjajo, kako pazljiv je voznik za volanom.

Pa še eno reakcijo (najbrž na to, kako pogosto kupci naročajo) je bilo mogoče opaziti – tempomat in omejevalnik hitrosti sta zdaj že v serijski opremi. Mercedesov upravljalnik s posebno obvolansko ročico na levi (ob kombinirani za smernike in brisalnike) je zelo uporaben, saj z njim lahko uravnavamo hitrost na dva načina, z nežnim premikom navzgor ali navzdol dodajamo ali odvzemamo hitrost postopoma za en kilometer, z nekoliko odločnejšim pa preskočimo kar celo desetico. Čeprav bi za razred B težko rekli, da gre za klasični enoprostorec (pri Mercedesu mu pravijo Sports Tourer), pa je vendarle drugačen kot običajni osebni avtomobili.

Se pa tudi od klasičnih enoprostorcev kar razlikuje. Za to je predvsem zaslužen položaj voznikovega in sovoznikovega sedeža. Sedenje ni tako tipično visoko, a tudi preglednost ni ravno zgledna. Razred B tudi ni prav prostoren (zaradi višine), je pa zato kar zgledno eleganten. Malo smo mu zamerili, da pri vseh sicer številnih prostorih za drobnarije ni dovolj prostora za kakšen večji kos (na primer običajno mapo formata A4). Vse te drobne pripombe ne spremenijo dejstva, da je vožnja z B-jem vsekakor večini v zadovoljstvo. Navsezadnje to priča tudi rezultat merjenj lastnikov razreda B – pri Mercedesu pravijo, da je kar več kot 82 odstotkov uporabnikov z njim zelo zadovoljnih.

bese­di­lo: Tomaž Porekar