Kratki test: Mercedes-Benz C-T 220 BlueTEC

Tole dodatno črko T in drugačen zadek si lahko razlagamo na več načinov, a na prvi pogled se zdita limuzina in T avtomobila za precej različne vrste kupcev. Z limuzino se lahko pripelješ elegantno in ugledu znamke primerno, mogoče celo že kar prestižno v vsak mondeni kraj. Kaj pa s T-­jem? Ko pogledaš naš testni C v prekrasni in prav žareči modri barvi (uradno gre za briljantno modro, kovinsko barvo), je jasno – v ničemer ne zaostaja za limuzino. Naš drugi preizkušeni primerek razreda C je bil v marsičem zelo podoben že aprila preizkušeni limuzini.

Predvsem tu mislim na motorno oziroma pogonsko stran. Nekaj več kot dvolitrski turbodizelski motor je imel enako moč kot limuzina, torej 170 'konj', ter tudi enak menjalnik, 7G-Tronic Plus. Notranja oprema je bila prav tako v marsičem podobna, vendar ne povsem na enaki ravni kot pri prvem. Zadovoljiti smo se morali z nekaj manj infozabavnostne opreme: ni bilo povezave s spletom in navigacijske naprave, ki bi bila povezana s svetom in neposredno pridobivala zemljevide v 3D. Zadovoljili smo se kar z navigacijsko napravo Garmin Map Pilot, seveda ni tako lepega videza, a prav dobro služi, če potrebujemo vodenje do cilja.

Tudi sicer je bila notranjost z drugačnimi, temnimi oblogami, kar morebiti sicer pričara manj elegantnosti, a se zdi tudi črno usnje na sedežih kar primerno (AMG Line). Kot da bi temna barva bolje pristajala tej različici z bolj poudarjeno uporabnostjo! Navada je železna srajca, pravi stari slovenski pregovor. A vsaj meni se zdi kar nekako nerodno, če sedim v limuzini. Tudi zato sem imel drugačen občutek, ko sem sedel v razredu C z dodatkom T. Prtljažni del zadaj je priročen, samodejno odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat skupaj z učinkovitim mehanizmom za hkratno dvigovanje navojnice prtljažnika pa poenostavi dostop. Prtljažnik se zdi dovolj velik tudi za tiste, ki potrebujejo nekaj več prostora, še več ga je mogoče dobiti, če 'ukinemo' sedenje zadaj.

Čeprav takšnih transportnih potreb pravi lastniki tega premijskega Mercedesa najbrž niti ne bodo zadovoljevali, bo pa izbira za T odtehtala predvsem zaradi priročnosti v vseh razmerah. Zunanjost je bila sicer tudi iz ponudbe AMG Line, prav tako kolesni obroči iz lahke litine s premerom 19 palcev. Oboje je bilo podobno tudi pri prvem preizkušenem C. Tale T pa se je od limuzine razlikoval po tem, da mu niso izbrali športnega podvozja. Čeprav je manjkalo zračno vzmetenje, je prav izkušnja s tem Mercedesom dokazala, da ni treba pretiravati, ko gre za športnost. Vozne lastnosti so namreč skorajda povsem enake tudi pri tem manj trdem, 'nešportnem' podvozju, le da je vožnja z njim po naših razritih cestah veliko udobnejša. Preizkušeni razred C z dodatkom T tako dokazuje, da je Nemcem uspel veliki met, avtomobil prepriča, predvsem v tistih stvareh, ki so jih doslej v Stuttgartu zanemarjali – vozni dinamiki in športni eleganci.

Seveda vas ne sme presenetiti, da bo za takšen avtomobil že osnovna cena primerno visoka, nekoliko presenetljiv pa je bil tudi seštevek vseh ugodnosti dodatne opreme. Dvotretjinski skok pri končni ceni bo marsikoga prisili k temeljitemu tehtanju, katere postavke opreme bi še lahko prečrtal s končnega spiska. Nas pa je presenetilo še nekaj – da avtomobil ni imel enakih zimskih gum spredaj in zadaj. Nismo dobili odgovora. Morebiti zato, ker jih ni bilo na zalogi ...

bese­di­lo: Tomaž Porekar