Kratki test: Mercedes-Benz CLA 220d Coupe

Odhajajoči šef Mercedesovega konstrukcijskega oddelka in član uprave, odgovoren za te posle, Thomas Weber, je v intervjuju za nemški Auto, Motor und Sport dejal, da je bil za Mercedes pomembnejši korak uvedba sedanjega rodu razreda A leta 2012 kot v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja začetek izdelave sedanjega razreda C. Kaj je s tem hotel poudariti, pričajo prodajne številke vseh različic z oznako A, pa tudi dejstvo, da so v Stuttgartu s temi avtomobili v nekaj več kot štirih letih, odkar so jih začeli izdelovati, res veliko naredili. Takšen je denimo primer CLA, limuzinske različice razreda A. Čeprav je lahko imel v začetku 'kariere' te novosti uporabnik kar številne pripombe glede najrazličnejših malenkosti, so pri najstarejšem izdelovalcu avtomobilov na svetu stvar ekspresno vzeli v roke. Dokaz za to je bil naš preizkušeni primerek z oznako CLA 220d Coupe. Seveda je šlo za štirivratno limuzino z nekoliko bolj kupejevsko obliko. Videz je bil poseben, barva designo polarno srebrna pa svilnata, in ne lesketajoča. Pri številnih mimovozečih in mimoidočih je že njegova pojava vzbudila primerno pozornost, nekateri se niso mogli vzdržati niti odobravajočih komentarjev.

Notranjost v črnem usnju je bila podobno prepričljiva kot zunanjost. V Mercedesovem slogu je zaslon info-zabavnega sistema, ki štrli iz armaturne plošče, a je pri tem potrebno upravljanje prek sredinskega konzolnega vrtečega se gumba, kar pravzaprav omogoča upravljanje, ki je varnejše, kot če bi s prstom roke šarili po zaslonu na dotik. Seveda se je menijev treba navaditi, so pač zasnovani po Mercedesovem receptu, treba se jih je naučiti, saj se ne zdijo ravno zgledno preprosti. Voznik pa se takoj odlično počuti v sedežu. In po menijih informacijskega sistema ni treba iskati stopenj nastavitev voznih profilov 'Dynamic select', kajti za to skrbi poseben gum v sredinskem delu armaturne plošče.

Prav dejstvo, kako so pri Mercedesu odlično zasnovali (dobite ga za doplačilo) program za prilagodljivo podvozje in izbiro različnih nastavitev preostalih delov, na primer motorja in samodejnega menjalnika, je treba posebej pohvaliti. Avtomobil je imel zares ekstremno izbiro nizkopresečnih gum (različnih dimenzij na sprednji in zadnji osi), udobje pa ni bilo nič okrnjeno – kljub 'zdravi' trdoti nastavljivih blažilnikov. K pohvalnemu delu paketa z oznako CLA je treba dodati še prilagodljive žaromete, nekaterim pa ne bo odveč, da ima avtomobil celo možnost nastavitve športnega zvoka motorja.

Kombinacija 2,1-litrskega turbodizla in šeststopenjskega dvosklopčnega menjalnika deluje odlično, še zlasti presenetljiv je rezultat povprečja porabe.

Seveda ima ta CLA tudi nekaj manj navdušujočih strani. Prva je zagotovo ta, da hočejo za zabavo in privlačnost, ki jo nudi, ljudje iz Stuttgarta kar velik kup denarja. Druga je, da so imeli ljudje pri Autocommercu, ki so izbrali in naročili opremo za preizkušeni CLA, zanimiv pristop. Če avtomobil, za katerega kupec odšteje toliko denarja, odpiraš z daljincem in potem z gumbom na armaturni plošči zaženeš motor, je to malo manj prepričljivo; če te na sedežnih prevlekah zazebe že ob prvem jesenskem mrazu, pa je dokaz, da ne poznaš udobja usnjenih sedežev. Malo manj bi me kot voznika skrbel pogled nazaj, saj pri tem avtu tako ali tako gledaš samo naprej. A šalo na stran: vzvratna kamera s parkirnim senzorjem je ob tako nepreglednem zadku skorajda nujna, že zato, da tako lep in iz voznikovega položaja povsem nepregleden zadek ohraniš nepoškodovan.

CLA je vsekakor prepričljiv in dokaz, da pri Mercedesu znajo, a sodelovati mora tudi kupec.

besedilo: Tomaž Porekar
foto: Saša Kapetanovič