Kratki test: Mercedes-Benz GLK 220 CDI BlueEFFICIENCY 4Matic

GLK je Mercedesov najmanjši terenec. A za sedanji čas se izkazuje, da je s svojimi nekaj več kot štirimi metri in pol dovolj velik. Če ga sodimo po zunanjosti in se pri tem požvižgamo na njegovo neskladnost z novo modno linijo stuttgartskega najstarejšega svetovnega avtomobilskega izdelovalca, se zdi kar brezčasen. Če pa h GLK postavimo avtomobile z oznako A ali B,  kmalu pa tudi S, je kot iz nekih drugih časov, ko je pri Mercedesu še veljalo, da obliko določa namen uporabe.

Zdi se primerek oblikovanja za resnično uporabnost (angleško: 'Form follows the function'). Seveda v marsičem spominja na prvega Mercedesovega terenca, G, res pa je tudi, da bi lahko bila njegova uporabnost kljub zelo škatlasti obliki boljša. Preglednost ni njegova odlika. Tudi prtljažnik ob uporabi zadnje klopi za potnike (ki je zelo prostorna) ni ravno velik, a za običajna krajša potovanja povsem zadostuje.

Sploh se zdi, da resnih pripomb razen tistih o videzu, ki so povezane z individualnim okusom, k Mercedesovemu GLK nimamo. Že v našem testu ob njegovem izidu je bil GLK deležen vse pohvale. Tedaj ga je sicer poganjal precej večji turbodizelski šestvaljnik z 224 'konji', zdaj pa je tudi Mercedes precej oklestil svojo motorno ponudbo in za osnovnega GLK zadostuje štirivaljnik s 170 'konji'.

Jasno, da se glede moči zdaj ne more pohvaliti s takšno suverenostjo. A kombinacija motorja in sedemstopenjskega samodejnega menjalnika prepriča. Edino, kar malce moti, je dodatni sistem start-stop, ki ob ustavljanju avtomobila hitro reagira in takoj prekine delovanje motorja. Če je treba že naslednji trenutek spet speljati, voznika včasih mika, da bi delovanje sistema kar izklopil. Morebiti bi lahko Mercedesovi inženirji zadevo rešili tako, da bi motor prekinil svoje delovanje šele potem, ko bi voznik nekoliko odločneje stopil na zavorno stopalko ...

Zgolj 2,2-litrski turbodizelski motor mora poganjati kar 1,8 tone mase avtomobila, kar pa se ne pozna toliko pri vsakodnevni uporabnosti kot pri povprečni porabi na našem testu, ki je bila kar za tri litre večja, kot je kombinirana normna. To je vsekakor presenečenje, a nižjih povprečij porabe ni bilo mogoče doseči.

Seveda boste porekli, da pri Mercedesovih avtomobilih le redkokdo govori o gospodarnosti, več pa o udobju in razkošju. Glede slednjega si kupec res lahko izbere marsikaj. No, naš testni GLK je imel le osnovno opremo informacijsko-zabavne ponudbe (radio), tako da se dodatek opreme v končni ceni ni preveč poznal. Možnosti, da si kupec izbere še marsikaj več, pa je veliko. Pravzaprav se je pri preizkusu GLK spodaj podpisanemu zdelo, da to pomanjkanje običajne opreme vpliva na voznikovo počutje vzvišenosti in večvrednosti. A na končno oceno, dober avtomobil za dober denar, vse to ni moglo vplivati.

Besedilo: Tomaž Porekar