Kratki test: Nissan Juke 1.6 DIG-T 4WD Nismo

V času sodobne elektronke in številnih 'poučnih' pripomočkov ste zagotovo že slišali, da obstajajo računalniške igrice. Še več, te ne obstajajo samo za računalnik, lahko jih igramo tudi na telefonih, tablicah in seveda igralnih konzolah. In tudi na Playstationu. To je igralna konzola, ki prihaja z Daljnega vzhoda, izdelal pa jo je Sony. Nissan je avtomobilska znamka, ki svoje avtomobile prodaja po vsem svetu, tudi v Evropi in posledično v Sloveniji.

Tudi Nissan je znamka z Daljnega vzhoda. In kaj imata skupnega Sony in Nissan? Predvsem to, da sta oba iz Japonske. No, druga plat te zgodbe je seveda ta, da so Japonci pri koritu; da prvi dobijo nove igrice in prvi tudi nove modele Nissana. Nekatere sploh samo oni, preostali svet pa ... In ena izmed najbolje prodajanih igric za Playstation (in druge elektronske naprave) se imenuje Gran Turismo. Tisti, ki jo poznate, veste, za kaj gre, drugi – kupiš avtomobil, z njim dirkaš, osvojiš denarno nagrado, izpopolniš avtomobil, spet zmagaš, padejo cekinčki, posledično novo turbopuhalo, tuning motorja ...

Skratka, ogromen nabor avtomobilov skoraj vseh svetovnih znamk. In seveda Nissana. In ne le Nissana, ampak tudi Nisma. In zdaj smo tam, kjer smo bili na začetku – Nissan Nismo. Znamka, ki smo jo Evropejci poznali zgolj v igricah, je zdaj tudi v resnici zapeljala na ceste. Seveda na evropske – kot že rečeno, so Japonci pri koritu, pa so Nisma že imeli. In ker Japonci ne bi bili Japonci, so stvar malce zapletli oziroma logični vrstni red obrnili na glavo. Izmed vseh modelov, ki jih imajo, tudi športnih, so najprej športno predelali Juka. Ne model GT-R, ne 370Z, ampak Juka. Glede na količino prodanih Nissanovih avtomobilov v Evropi je namreč daleč pred vsemi zmagovalec prav Juke.

Torej, Juke Nismo. Običajni Juke, karoserijsko obarvan zgolj v belo, sivo ali črno barvo ter serijsko predelan do te mere, da zamenjava z običajnim ni mogoča. Spojlerji na prednjem in zadnjem delu avtomobila, pragovi, zračni difuzor zadaj, posebna aluminijasta platišča in v rdečo barvo obarvani ohišji vzvratnih ogledal. Pod motornim pokrovom pa 1,6-litrski bencinski motor. Nevoščljivci, prihranite krohotanje – neposrednemu vbrizgu goriva pomaga turbopuhalo, strokovnjaki Nisma ((Nissan Motorsport International Co. Ltd) pa so stroj(ček) še izdatno navili na okroglih 200 'konj', kar je za deset več kot pri serijski različici 1.6 DIG-T. Hkrati so trše nastavili podvozje, krmilni mehanizem naredili še bolj neposreden in izboljšali prenos pogona z vektoriranjem navora, ki pripomore k boljši legi v ovinkih.

V športnem duhu je ustvarjena tudi notranjost; volanski obroč je prevlečen z alkantaro, dodana je rdeča obroba na vrhu, da voznik v vsakem trenutku ve, kam je zasukan volanski obroč, aluminijaste stopalke (ki drsijo, ko so mokre) ter odlični športni sedeži, ki niso športni le na videz. Skratka Juke, prav takšen kot v Playstationovem Gran Turismu, je zdaj zapeljal na običajne ceste.

Vendar ima vsaka zgodba dve plati. Kupci lahko izbirajo med pogonom le na prednji kolesi ali med tistim na vsa štiri. Zadnji se zdi primernejši, a je žal na voljo le s samodejnim menjalnikom, medtem ko prednji pogon sodeluje z ročnim šeststopenjskim. Ideja samodejnega menjalnika niti ne bi bila tako slaba, če bi bil to denimo samodejni menjalnik z dvojno sklopko, tako pa s štirikolesnim pogonom sodeluje zgolj neskončnostopenjski CVT.

Menjalnik, ki bi ga lahko označili za morilca motorne moči in povzročitelja neprijetnega zvoka v ušesih. V potrditev zapisanega: od 0 do 100 km/h je testni Juke Nismo (s štirikolesnim pogonom in posledično CVT menjalnikom) pospešil v 8,5 sekunde, kar je še slabše kot tovarniško obljubljenih 8,2 sekunde. Juke Nismo s prednjim pogonom pa po tovarniških podatkih pospeši v 7,8 sekunde in doseže kar 15 km/h večjo največjo hitrost. Še večja razlika je pri porabi bencina.

Povprečna naj bi bila 6,9 proti 7,4 l/100 km v korist ročnega menjalnika in prednjega pogona; tudi izmerjena norma poraba testnega Juka Nisma 4WD ni bila prav majhna in je znašala 7,1 litra na 100 kilometrov. Še slabše smo jo odnesli s povprečno porabo na testu, ki je bila precej večja od desetih litrov za 100 prevoženih kilometrov. A spet druga, bolj pozitivna plat zgodbe: poraba goriva bi lahko bila tudi manjša, če bi vozili počasneje, nežneje pospeševali in na splošno bili bolj racionalni. A zadnje ni nujno niti na mokri podlagi, ker štirikolesni pogon svoje delo opravlja odlično in Juku Nismu zagotavlja stabilnost v vseh razmerah. Zato je tudi pri avtomobilih tako kot v resničnem svetu: nekje je treba popustiti, da drugje pridobite.

Ali drugače povedano: Juke je lahko Nismo, z njim pa smo ali pa nismo zadovoljni.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak