Kratki test: Nissan Qashqai 1.2 DIG-T Acenta

Predvsem se zdi, da so pri Nissanu opravili dober posel že z obliko avtomobila. Pri njej niso tvegali in zato ni tako 'otročja' kot pri manjšem Juku, a je v primerjavi s prvo generacijo dovolj drugačna, da je razlika opazna. Zelo izstopajoča oblika ima seveda dve plati: nekaterim je tak avto všeč takoj, drugim pa sploh ni. In jim ni niti kasneje. Zato je oblika Qashqaija druge generacija v primerjavi s prvo precej bolj dodelana, vanjo so vključeni tudi elementi hišnega oblikovanja (predvsem prednji del in maska) ter zadek v slogu novodobnih predstavnikov SUV oziroma tistih avtomobilov, ki to želijo biti. Razred SUV je bil včasih rezerviran zgolj za premijske terence (ki to pravzaprav niso), danes pa se v njem znajdejo tudi že tako imenovani križanci (crossover). Qashqai je lahko oboje – tako po videzu kot po velikosti.

Odločne poteze mu vplivajo podobo avtomobila, ki ve, kaj hoče. Tu se je treba Nissanovim oblikovalcem prikloniti in jim čestitati – ni lahko narediti všečnega avtomobila, sploh še, če mora zamenjati več kot uspešno prvo generacijo. No, skoraj nikoli pa ni vse zlato, kar se sveti, in tudi Nissan Qashqai pri tem ni izjema. Bil je lep sončen dan in izkoristili smo ga za naše meritve več avtomobilov, še pred meritvami pa smo se s fanti dogovorili, da se bom po opravljenem delu odpeljal s Qashqaijem, ki so ga sodelavci povečini pohvalili. Sedem za volan in odpeljem. A ko zapeljem iz sence, doživim kar velik šok – skoraj vsa armaturna plošča močno odseva v vetrobranskem steklu! No, nekaj zaslug za to so imeli v pralnici, saj so armaturno ploščo premazali s svetlečo zaščito, precej več pa Nissanovi oblikovalci in japonska tradicija plastične notranjosti. Seveda je to moteče, čeprav verjamem, da se človek sčasoma navadi, toda rešitev zagotovo ni prava.

Drugi pomislek, ki ga je 'sprožil' testni Qashqai, pa se seveda nanaša na motor. Zmanjševanja prostornin so se oprijeli tudi pri Nissanu, in čeprav se že Qashqai prve generacije ni hvalil s prostorninsko velikimi motorji, ima druga generacija še manjše. Predvsem bencinski, zgolj 1,2-litrski motor se zdi, še preden prvič pohodiš stopalko plina, odločno premajhen. Ne nazadnje se tako možatemu in resnemu avtomobilu, kot je Qashqai, res ne poda motor, ki je svojo pot začel v majhni Micri. Pa je šel še en pomislek po gobe! Z motorjem ni prav nič narobe, če ga ne kupite zato, da boste s Qashqaijem divjali, podirali hitrostne rekorde in varčevali z bencinom.

S 155 'konji' in turbopuhalom namreč v mestu niste najpočasnejši, no, na avtocesti pa ne najhitrejši. Vmesna pot je najidealnejša in vožnja z 1,2-litrskim motorjem, tudi v Qashqaiju, po podeželski cesti je več kot dobra. Seveda, treba je upoštevati, da se z več potniki v kabini (in morebitno dodatno opremo) vozne lastnosti hitro spremenijo in pospeševanje podaljša. Zato pravimo takole: če se boste večinoma vozili sami ali v dvoje, bo taki vožnji 1,2-litrski turbobencinec povsem kos. Če vas čakajo daljše poti, tudi avtocestne in z več potniki, pa le pomislite na dizelski agregat – ne le zgolj zaradi pospeškov in končne hitrosti, temveč tudi zaradi porabe goriva. Kajti 1,2-litrski štirivaljnik je prijazen, če ste do njega prijazni tudi vi, med priganjanjem pa ne zmore čudežev, kar se pokaže predvsem v precej večji porabi bencina.

Sicer pa se je testni Qashqai z vsem drugim izkazal več kot odlično. Paket opreme Acenta sicer ni najboljši, a z nekaj dodatne opreme je bil testni avtomobil več kot nadpovprečno opremljen. Qashqai je imel tudi dodatni varnostni paket Safety, ki obsega prepoznavanje prometnih znakov, opozarjanje pred premikajočimi se predmeti pred vozilom, sistem za spremljanje voznika in tudi sistem za parkiranje.

Zdi se, da so pri Nissanu poskrbeli za vse, da bo novi Qashqai uspešen. Pretiravali niso niti s ceno, pri čemer je seveda treba upoštevati, da je v primerjavi s prejšnjo generacijo zdaj Qashqai veliko bolje opremljen.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak