Skoraj vsako naše mesto ima hribček, ki je priljubljen pri pohodnikih. V Ljubljani je to Šmarna gora (vidite na fotografiji?), v Mariboru Pohorje, v Kranju Šmarjetna gora, na Vrhniki Planina, v Novi Gorici Kekec itd. Te vzpetinice so super za kondicijo, vendar nimajo zveze z gorskim pohodništvom.
Podoben kompromis je pri Antari: ima štirikolesni pogon, vendar s prenizko nameščeno zaščitno plastiko in z gumami, ki se niso izkazale niti pri našem preizkusnem zaviranju, zato morate biti zelo previdni. Torej: kakšen makadamski odsek na omenjene hribčke boste že premagali, v blato in visok sneg pa nikar ne rinite, sicer se lahko zgodi, da boste morali na roke potiskati dvotonskega jeklenega konjička, kar ni najbolj prijetno opravilo. Je pa zdravo.
Antari se leta že krepko poznajo, saj je v osnovi stara osem let. Brezplačna in skoraj vsem dosegljiva Wikipedia pravi, da so jo leta 2010 oblikovno osvežili, leto kasneje pa je dobila 2,2-litrski turbodizel. Najbolj povedna sta namestitev zaslona za navigacijo in upravljanje radia, saj se je zaradi večjega prikazovalnika potovalnega računalnika (z obupno grafiko) moral preseliti na sredino armaturne plošče, torej daleč od oči. Odkrito rečeno, tudi velikost tega dodatnega zaslona ni ravno navdušila, je pa občutljiv za dotik (čeprav ga lahko upravljate tudi z gumbom) in z neprimerno boljšo grafiko.
Preden se posvetimo bogati opremi, tudi s seznama dodatne, poglejmo k tehniki. Testno Antaro je poganjal 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik, ki razvije na papirju zavidljivih 135 kilovatov oziroma bolj domačih 184 'konjev'. Če k temu prištejemo še šeststopenjski ročni menjalnik, se zdi kombinacija odlična, vendar z nekaj pripombami. Prestavna razmerja najnižjih prestav so v prid vleki prikolice ali polno naloženega avtomobila, menjalnik pa je trd oziroma muhast, zato se voznik kmalu začne izogibati pogostemu pretikanju in raje stavi na udobnejšo vožnjo v višjih prestavah z uporabo navora.
Podobno mešane občutke daje podvozje: svojo osnovno funkcijo, torej vzmetenje in blaženje, opravlja zadovoljivo, vendar najbrž tudi zaradi 19-palčnih platišč ni tako udobno, kot bi si za družinski avtomobil želeli. Skratka, Antara na zunaj deluje kot povprečen 'mehki' terenec, za volanom pa boste imeli občutek, da sedite v bolj klenem primerku. Zato verjamem, da bodo ljubitelji terencev zlahka vzljubili ta avtomobil, sploh če žena ne dovoli kupiti bolj neudobnega in na terenu zmogljivejšega.
Kot smo že namignili, je bila Antara zelo bogato opremljena. Zato nikar ne poglejte najprej cene, saj boste potem verjetno nadaljevali listanje revije. Dejstvo je, da razmeroma velik del te številke lahko pripišemo dodatni opremi, ki pa ni nujno potrebna. Če se odrečete usnjenim sedežem (ki tako ali tako niso bili priljubljeni pri otrocih, saj so se v mrzlih jutrih pritoževali nad mrzlo sedežno prevleko, v nasprotju s potnikoma spredaj, ki naju je razvajalo dodatno gretje zadnjic in hrbtov), lahko privarčujete 2.290 evrov, brez električno pomičnega strešnega okna pa še dodatnih 730 evrov.
Tri druge obkljukane stvari na seznamu razvajanja pa toplo svetujemo. Prvi je paket Cosmo za 1.030 evrov, ki vključuje električno ogrevani in nastavljivi vzvratni ogledali, dobre biksenonske žaromete, visokotlačni sistem za pranje žarometov, že omenjena 19-palčna aluminijasta platišča in sistem za preverjanje tlaka v gumah, nato sledi navigacijski sistem Touch&Connect z zaslonom, občutljivim za dotik, in prostoročnim sistemom za telefoniranje (820 evrov), na koncu pa še nosilec za dve kolesi FlexFix, ki se lahko skrije v zadnji odbijač (980 evrov).
Nekateri (starejši) vozniki bodo oboževali visok položaj za volanom, malce pa nas je zmotilo pomanjkanje odlagalnih površin. Še tiste, ki so v okolici voznika, so skromno odmerjene. Poraba goriva je nihala od sedmih litrov (normni krog) do 8,8 litra na 100 prevoženih kilometrov. Del poti, ko smo se vozili večinoma umirjeno po avtocesti, je zelo natančen prikazovalnik povprečne porabe kazal 8,1 litra, kar je za tako velik, težak in štirikolesno gnan avtomobil lep uspeh. Prtljažnik ima v osnovi 475 litrov, ob preklopljeni zadnji klopi (v razmerju tretjina : dve tretjini) pa dobimo celo 1.575 litrov in ravno dno.
Pravite, da vas Šmarna gora (ali kateri drugi prej omenjeni hribček) ne zanima? Kaj pa pravite na vožnjo z avtomobilom na Toško Čelo in nadaljevanje s kolesom na Katarino?
Besedilo: Aljoša Mrak
| Prodaja: | Opel Southeast Europe d.o.o. |
|---|---|
| Cena osnovnega modela: | 20.580 € |
| Cena testnega modela: | 26.580 € | Pospešek (0-100 km/h): | 10,0 s |
| Največja hitrost: | 200 km/h |
| Poraba po ECE, mešan cikel: | 8,8l/100km |
| Motor: | 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – gibna prostornina 2.231 cm3 – največja moč 135 kW (184 KM) pri 3.800/min – največji navor 400 Nm pri 2.000/min. |
|---|---|
| Prenos moči: | motor poganja vsa štiri kolesa – 6-stopenjski ročni menjalnik – gume 235/50 R 19 H (Dunlop Winter Sport 3D). |
| Zmogljivost: | največja hitrost 200 km/h – pospešek 0–100 km/h 9,6 s – poraba goriva (ECE) 8,2/5,8/6,7 l/100 km, izpust CO2 177 g/km. |
| Mase: | prazno vozilo 1.836 kg – dovoljena skupna masa 2.505 kg. |
| Zunanje mere: | dolžina 4.596 mm – širina 1.850 mm – višina 1.761 mm – medosna razdalja 2.707 mm –prtljažnik 475–1575 l – posoda za gorivo 65 l. |
| T = 5 °C / p = 1.000 mbar / rel. vl. = 82 % / stanje kilometrskega števca: 3.384 km | |
| Pospešek 0-100km: | 10,0s |
|---|---|
| 402m z mesta: | 17,1s ( 131km/h) |
| Prožnost 50-90km/h: | 8,4/17,6s (IV./V.) |
| Prožnost 80-120km/h: | 11,2/14,5s (V./VI.) |
| Največja hitrost: | 200km/h (VI.) |
| poraba na testu: | 8,8 l/100km |
| Zavorna pot pri 100km/h: | 47,4m |
| AM meja: | 40m |
-
Kaj pričakovati od najmočnejše in najbolje opremljene Antare? Veliko opreme (čeprav nekatera spada med dodatno), prostornosti in prilagodljivosti, čeprav se temu Oplovemu mehkemu terencu leta že krepko poznajo (postavitev zaslona za navigacijo, udobje …).