Kratki test: Opel Astra GTC 1.6 Turbo (147 kW) Sport

Ko sem še desetič v šesti prestavi pohodil stopalko za plin, da sem po levem pasu prehitel tovornjak, ki je za še počasnejšega sotrpina potreboval pet kilometrov, nasmeh na ustnicah sploh ni več zamrl. Ne zaradi kolone za menoj, ki je v hipu ni bilo več, ampak zaradi sunka v hrbet. Če to ni svojevrstna droga! Razlika med obema ni velika: OPC ima 280 'konjev', najmočnejša bencinska različica klasične GTC pa 200 'iskrih'. Torej je razlika 80 'konjev' in 120 njutonmetrov pri največjem navoru, ki jih zaradi zimskih gum, gneče, zavite ceste, policistov ali tečne sopotnice (ne nujno v tem vrstnem redu) dejansko ne morete izkoristiti. Zato pa je razlika v ceni po rednem ceniku kar sedem tisočakov! Veste, koliko gum, bencina, sladoledov, večerij, vikend paketov ali najemov dirkališča (hmm, spet ne nujno v tem vrstnem redu) bi si za ta denar lahko privoščili?!? Resda je Astra GTC v primerjavi z OPC veliko bolj diskretno oblikovana, vendar samo, če obe parkiramo drugo ob drugi.

V mestu bo getecejka, sploh odeta v rumeno barvo ter okrašeno z dodatki OPC Line Paket 2 (antena v obliki plavuti morskega psa, športna spodnja obroba zadnjega odbijača, posebni pragovi, zadnji spojler, prednji meglenki, maska hladilnika v črni barvi z letvico v drugi barvi ter seveda obvezni napis OPC Line), prav tako deležna odkritih pogledov zavidanja, saj deluje res športno. Ali je za to kriva širša postava (prednji kolotek je v primerjavi s klasično Astro širši kar za štiri centimetre, zadnji pa za tri!), velika bočna vrata z majhnim zadnjim oknom ali izpušna sistema na vsaki strani avtomobila, pravzaprav sploh ni pomembno.

Komentar večine je bil: športno, toda elegantno. Nekaj ljubezni opazovalcev se je kmalu razblinile v notranjosti, saj je sredinska konzola Astre GTC še vedno posejana z gumbi, na vrhu pa skoraj sramežljivo kuka za dotik neobčutljiv zaslon. Elektronski friki te Astre ne bi niti pogledali, bolj vztrajni pa bi spraševali, ali nimajo že nekateri majhni avtomobili večje zaslone? Tu se ji leta že poznajo. Nekaj pikrih je padlo tudi na prednje sedeže. Čeprav so dovolj športni, s prilagodljivim sedalnim delom in električno prilagodljivim ledvenim delom (dodatna oprema za 600 evrov), nas je bilo kar nekaj, ki smo po daljši poti potožili o bolečinah. Prav imate, res smo bili vsi starejši, toda vsaj nekateri s hrbtom do zdaj nismo imeli težav. Tukaj se graje povprečnih voznikov večinoma končajo.

Motor z 1,6-litrsko prostornino ima neposredni vbrizg goriva in je prisilno polnjen, veselje do poskočnosti pa pokaže že pri 1.500 vrtljajih. Skladen s standardom Euro 6 zagotavlja porabo od 6,4 litra (normni krog) do desetih litrov, če ste na cesti kulturni, vendar dinamični voznik. Seveda pa zgornje meje ni, če je za volanom divjak, saj bi se kljub pomanjkanju športnega zvoka iz izpušnega sistema voznik najraje kar naprej igral s stopalko za plin. Tankočutni vozniki bodo pohvalili podvozje, saj ni pretrdo, pri polnem pospeševanju pa zaradi sistema HiPerStrut pri prednji premi (ločitev krmilnega sistema od geometrije gibanja koles) volanskega obroča ne bo trgalo iz rok. Zadnje vzmetenje z Wattovim členom je verjetno celo preveč učinkovito, saj zadek nikakor noče razveseliti igrivega voznika z rahlimi zdrsi. Ob izklopljenem stabilizacijskim sistemu se je seveda notranje prednje kolo vrtelo v prazno, kar je bilo glede na zimske gume pričakovano, zelo presenečeni pa smo bili nad slabim rezultatom pri polnem zaviranju. Meritev smo zaradi verodostojnosti kar dvakrat ponovili in obakrat je bila slaba. In ko smo že pri zaviranju: ker je bilo med našim testom na cesti še nekaj snega, smo kar pogrešali klasično ročno zavoro. Saj veste, zakaj, nekateri pač nikoli ne odrastemo.

Če bi motorju dali osnovnošolsko štirico, podvozju trojko, pa bi se moral menjalnik še enkrat zagovarjati za pozitivno oceno. Hodi so predolgi in menjalnik ne ljubi hitre desnice, kar tako športnemu avtomobilu ne pristaja. Zelo uporabni pa so aktivni žarometi, ki svetijo v ovinek in samodejno preklapljajo med dolgimi ter kratkimi snopi. Skupaj z radiem ter alarmno napravo stanejo 1.672 evrov, kar je, malce za šalo, vsekakor bolj uporabno kot električna parkirna zavora za 150 evrov. Razlog za to smo že omenili. Opel Astra GTC je kljub starosti (štiri leta!) še vedno mikavna in sodoben 1,6-litrski turbomotor poudari dobro osnovo podvozja. Če že ne boste najhitrejši na dirkališču (tako imenovani track days so zelo priljubljeni tudi v Sloveniji), pa boste brez dvoma zelo hitri pri prehitevanju tovornjakov, kar je vsekakor v prid varnosti. Dober argument za nakup 200-'konjskega' avtomobila, kajne?

bese­di­lo: Aljoša Mrak