Kratki test: Peugeot 5008 Allure 1.6 BlueHDi 120 EAT6

Peugeot 5008 je na slovenske ceste (pa še na marsikatere evropske) pripeljal s kar precejšnjo zamudo. Pa ni bilo nič narobe z njim, le davek uspeha je plačeval. In to spet ne svojega. Pri Peugeotu so pred njim revolucionarno potezo naredili z novim modelom 3008. To se je kazalo tudi v zanimanju kupcev, ki je bilo tako veliko, da so se pri Peugeotu morali odločiti: poskrbeti za številne kupce modela 3008 ali se jim odreči in ponuditi še večjo različico, torej 5008.

To, da so na nekaterih trgih prestavili prihod večjega 5008, je bila verjetno kar dobra poteza. Ko imaš model, ki se prodaja kot vroča žemljica, je najbolje, da se najprej osredotočiš nanj, šele potem na vse drugo, čeprav sta si avtomobila po eni strani zelo blizu, po drugi pa precej daleč.

V osnovi bi lahko rekli, da je 5008 pač številko večji od 3008. V dolžino je daljši za skoraj 20 centimetrov, za tretjino pa je večji tudi prtljažni prostor. Če prištejemo še možnost sedmih sedežev, je razlika očitna.

A to je razlika, ki jo vidimo, občutimo in navsezadnje plačamo. V biti avtomobila pa se je 5008, jasno, razvil iz manjšega 3008. Iz zmagovalca. Iz avtomobila, ki je lani osvojil laskavi naslov evropskega pa tudi slovenskega avtomobila leta. Priznam, tudi sam sem obakrat glasoval zanj. Zato sem morda še toliko bolj pozoren na večjega 5008 in zato mu še toliko bolj gledam pod prste. Tudi zato, ker je sicer novejši, a vendarle kopija. A kopija manjšega in uspešnejšega.

Testni 5008 se je postavljal z opremo Allure (tretjo po vrsti), ki v avto prinese dovolj serijske opreme, da bi z njo shajal tudi kakšen razvajen voznik. Vseeno pa v njej ni navigacijske opreme, kar mu zagotovo štejem v minus. Precej bolj kot to, da je bilo treba doplačati tudi za sistem Grip Control (ki poskrbi, da se dvokolesno gnani 5008 lahko poda tudi na poti, rezervirane za štirikolesno gnane avtomobile), paket Varnost plus in navsezadnje kovinsko barvo, kar pa je treba doplačati pravzaprav pri vsaki avtomobilski znamki.

Manj težav je bilo z motorjem. Že poznani 1,6-litrski štirivaljnik ponuja 120 'konjev', ki morajo poskrbeti za dobro tono in 300 kilogramov, kar pa je bolj kot ne enako kot pri manjšem 3008. To še enkrat dokazuje, da je 5008 resda večji avto, a je vse ostalo bolj kot ne enako. Zgolj 20 centimetrov daljša karoserija pač ne prinese bistveno večje mase. Vseeno se 5008 z mesta do 100 kilometrov na uro prebije dobre pol sekunde pozneje, pa tudi največja hitrost je v primerjavi z manjšim 3008 manjša za pet kilometrov na uro; pri čemer sta oba avtomobila opremljena z enakim, več kot spodobnim šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Nekaj je treba zagotovo pripisati aerodinamiki, odločilno razliko v (dodatni) teži pa seveda lahko pripišemo tudi dodatnima sedežema. In če že primerjamo – 3008 se tudi po ovinkasti cesti pelje bolje, je pa res, da tudi z vožnjo Peugeota 5008 ni nič narobe. Drugače je takrat, ko 5008 polno obremenimo. Že sedem sedežev je veliko, če pa so ti še zasedeni, ima 1,6-litrski dizelski motor polne roke dela. V primeru, ko bo avto v večini primerov polno zaseden, tako vseeno priporočam večji in, jasno, zmogljivejši dvolitrski dizel.