Po treh letih je še vedno zelo privlačna

No, seveda je, ampak zdi se mi, kot da je Ateca še ena tistih bolj svežih doprinosov k izbiri zdaj najbolj priljubljenega avtomobilskega dela. 'Osvežitev' spomina pa ni nič škodljivega, v svetu hiperprodukcije informacij (pardon – vedno novih avtomobilskih modelov) je to zelo prikladno. Avtor tega zapisa je imel čast in priložnost opraviti tudi inicialni test Atece v že omenjenem času.

Tudi tista je bila opremljena z dvolitrskim turbodizelskim motorjem, celo z enako močjo. Le pomembna podrobnost je bila drugačna, prvi je za preskus imel tudi štirikolesni pogon (pri Seatu jih označujejo kot 4Drive). Ta na preskusu je zdaj zgolj s prednjim.

Kakšne so razlike? Te ob običajnih prometnih razmerah seveda ni čutiti, najlažje pa se čutijo pri speljevanju na spolzkih podlagah. Ker seveda velika večina Atecinih kupcev kot poglavitni razlog najbrž ne navaja premagovanje spolzkih terenov, je razumljivo tudi to, da se jih zelo malo odloči za različico z oznako 4Drive.

Če uporabimo podatke iz našega prvega testa, tako kupec kar veliko prihrani, saj je tedaj preskušena Ateca stala 36.436 evrov, Popolne primerjave glede cene sicer ne moremo narediti, ker zdaj Seat ne ponuja več kombinacije štirikolesnega pogona in dvolitrskega motorja TDI z običajnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom.

A dobra vest je v tem, da zdaj za skorajda povsem enako vsoto dobite že kombinacijo 4D in sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika (DSG). Pravzaprav zanimivo: Ateca je v vsem pretečenem času ohranila skorajda povsem nespremenjeno ceno.

Če še malo ostanemo pri ceni – tudi če Atecino primerjamo s tekemci, celo tistimi iz nižjega razreda, je ta – predvsem ob upoštevanju ponujene opreme z oznako Xcellence – zelo privlačna ponudba.

A ponudba je široka, znamka Seat pa menda pri večini kupcev nima ravno najbolj zvenečega ugleda. Saj bi sicer lahko sklepal, da bi bila lahko njena množičnost na slovenskih cestah precej večja kot je…

Pri Ateci sicer zunanjost ne ponuja ničesar presenetljivega, dokaj klasična zasnova športnega terenca prinaša prednost s tem, da je avtomobil primerno pregleden. Podobno je z notranjostjo. Povsem zadovoljiva je glede udobja in prostornosti. Tu je gotovo med vodilnimi v razredu, kasneje predstavljeni tekmeci pa hočejo marsikoga prepričati z všečnostjo.

Ateca v primerjavi s takšnimi daje vtis povprečnosti, še najbolj zato, ker se zdi predvsem izvedba notranjosti brez kančka inventivnosti. A je še bolj res, da je vse, kar potrebujemo, na pravem mestu. Morda je res za nekatere kupce uporabnost in enostavnost nepomembna. Je pa k sreči (tudi za Seat) dovolj kupcev, ki pri Ateci celo cenijo, ker avtomobil služi predvsem kot zanesljivo prevozno sredstvo.

Seatov prvi mestni terenec (ali križanec ali SUV, kakor vam drago) pa to je, v različici z za nekatere že kar zgrešenim turbodizelskim motorjem pa sploh. Osnovni vtis dizlov zdaj ni več tako prepričljiv kot prej, ko še niso bili 'obremenjeni' z dodatnimi pripravami za čiščenje izpuha (a tedaj naj bi bili vsaj glede na sedanja spoznanja res na meji legalnosti). A za nekatere vrste pričakovanj uporabnikov (na primer za vožnjo na številnih daljših razdaljah ali vleko prikolic) je takle dizel povsem prava izbira.

Pri Ateci še toliko bolj tudi zato, ker z opremo Xcellence kupec dobi res širok nabor uporabnih stvari, dodatno vrednost pa so pri naši zagotovila še dodatka Urban Xcellence 1 (z nekaj varnostnih elektronskih dodatkov, povezavo Seat Full Link in navigacijski dodatek) ter zimski paket (ki omogoča gretje najrazličnejših zadev, od sedežev do šob za pranje vetrobranskega stekla, pa tudi pranje žarometov).

Seveda je res, da se kupec kaj hitro vpraša, zakaj tega ne ponuja že tako bogata najvišja možna opremska različica Xcellence, a tu se pač kupci in komercialni oddelki avtomobilskih izdelovalcev nikoli ne bodo uskladili.