Kratki test: Subaru Impreza XV 1.6i Style

Ljubitelji Subarujev dobijo mehka kolena zaradi stalnega štirikolesnega pogona, ki mu Japonci zaradi enakih razdalj polgredi pravijo simetrični, in bokserskega motorja, pri katerem bati opravljajo svojo funkcijo levo–desno in ne gor–dol, kot je v navadi pri drugih avtomobilih. Vse to model XV ima, zato v družbi drugih Subarujevih modelov glede tehnike niti ni tako poseben.

Toda v primerjavi s Foresterjem, Legacyjem in Outbackom je XV veliko bolj nenavadno oblikovan, lahko bi rekli, da je celo všečen. Na predstavitvi so nam predavali, da v njegovi notranjosti vidijo mlade, ki jim aktivni način življenja ni tuj. Mogoče tudi zato ponujajo žive in nenavadne barvne kombinacije, zatemnjena zadnja stekla in velika, kar 17-palčna kolesa?

Najbrž, saj je z gorskim kolesom najlepše začeti na samotni hribovski cestici, kjer nas avtomobil počaka, in takrat je dobro, da nepovabljeni nimajo pogleda v zadnji del avtomobila. Štirikolesni pogon z reduktorjem v deževnem vremenu vsekakor pride prav, prav tako višje dno avtomobila, da avtomobil ne nasede že na prvem terenskem izzivu. Gume Yokohama Geolander so seveda kompromis in zato uporabne tako na makadamu (blatu) kot tudi na asfaltu, čeprav je tudi zaradi njih podvozje manj odzivno pri vsakodnevni (asfaltni) tlaki.

Položaj za volanom je v bistvu čuden. Sedi se razmeroma visoko, vendar zelo položno, saj je po mojem XV med rekorderji, ko govorimo o vzdolžni namestitvi volanskega obroča. Sedem varnostnih blazin daje občutek varnosti, usnje na volanskem obroču in prestavni ročici ter gretje sedežev dodajo za nekaj pridiha prestižnosti, tempomat in dvodelna samodejna klimatska naprava pa tako ali tako že spadata med osnovne pripomočke v tem avtomobilskem razredu. Prostora je dovolj tako na sprednjih kot zadnjih sedežih, kjer moramo pohvaliti tudi lahko dosegljiva pritrdišča Isofix, v prtljažniku pa nismo spregledali uporabnih kletnih prostorov. Pod osnovnim dnom sta namreč še lično oblikovan prostor z orodjem in majhen prostor za skladiščenje drobnarij.

Za šibko točko se je izkazal 1,6-litrski bencinski motor. Načeloma z njim ni nič narobe, vendar je XV že tako velik avtomobil in poleg tega ima še stalni štirikolesni pogon, da motor razen pri umirjenih potepanjih po mestu ni najbolj uglajen niti na avtocesti niti dovolj obdarjen z navorom za terenske vragolije. Pri 130 kilometrih na uro merilnik vrtljajev kaže že 3.600 vrtljajev, poleg motorja pa niso najbolj tihe niti gume niti veter, ki šviga okrog oglate karoserije. Za teren zmanjka navora in 1,6-litrski atmosferski motor se kar muči pri hribolazenju z vklopljenim reduktorjem. Zato velja, da pravi Subaru zaživi šele s turbopuhalom, od debeline vaše denarnice pa je odvisno, ali govorimo o turbodizlu ali modelu STi. V mestu bo tankočutne voznike zmotil še glasen zagon motorja, saj se XV lahko pohvali z ugašanjem na kratkih postankih.

Če ne štejemo podhranjenega motorja in zgolj petstopenjskega menjalnika, ima Subaru XV tako vrhunski štirikolesni pogon z reduktorjem kot zanimivo obliko zunanjosti. Za poseben status v ulici podobnih avtomobilov povsem dovolj.

Besedilo: Aljoša Mrak