Kratki test: Volkswagen Beetle Cabriolet 1.6 TDI (77 kW) 50's

Zgodba je že znana in lahko bi jo poimenovali Nazaj v preteklost. Volkswagen ni prva avtomobilska znamka, ki obuja modele iz naftalina, in zagotovo ne zadnja. A dejstvo je neizpodbitno – nekaterim to uspeva bolje, drugim slabše. Zgodbo o uspehu je zagotovo spisal Mini, tudi pri Fiatu se nad prodajo modela 500 ne morejo in ne smejo pritoževati. Navsezadnje so to sorazmerno majhni avtomobili, ki pa niso ravno poceni oziroma med najcenejšimi.

Malce drugače je s Volkswagnovim Beetlom. V primerjavi s predhodnikom je kabriolet pridobil več kot 15 centimetrov, več kot pol toliko tudi v širino. Zato težko rečemo, da je Beetle Cabriolet majhen avtomobil, a vseeno ne ponuja prostorskih presežkov. Še najbolj zadovoljna bosta v njem dva, za silo štirje. In tako kot za prej omenjena konkurenta tudi za Beetla ne moremo trditi, da je cenovno ugoden, še manj poceni. Zato ga je treba jemati kot zanimivo obujanje zgodovine, a v nasprotju z njegovim predhodnikom Hroščem, ki je bil res ljudski avtomobil in namenjen širši (revnejši) množici, saj je za 'zgodovino' treba krepko (do)plačati. Navsezadnje je od Beetla krepko cenejši tudi Golf, zanj pa vemo, kaj in 'kdo' je. Slovenski, evropski in svetovni avto, če naštejem samo nekaj naslovov.

Zato je jasno, da Beetle (Cabriolet) v novi podobi zagotovo ne bo osvojil ceste v enaki meri kot nekateri tekmeci. Ne slovenske, pa tudi evropske ne. Po eni strani sicer žal, ker ne gre za slab avtomobil, po drugi strani pa živimo v časih, ki ne dopuščajo prevelike romantike ob nakupu avtomobila. Zelo pomembni so cena, prostornost in uporabnost. Beetle pa je v nekaterih kategorijah skromnejši. Tudi ali pa predvsem kabriolet. A seveda Beetle Cabrio po drugi strani prinaša svobodo v vožnji oziroma veter v laseh. Tega je toliko, kot si želite oziroma privoščite. Streha je, logično za današnje čase, električno pomična.

Za odprtje je potrebnih dobrih devet sekund, za zaprtje enajst, pri čemer zadnji dve sekundi 'porabita' varnostna kavlja, da se učvrstita v zgornji rob nad vetrobranskim steklom. Pohvalno je za zadnja sedeža mogoče vstaviti protivetrno zaščito; tudi zaradi nje je vožnja do 100 km/h nadpovprečno udobna, znosna pa vse do 130 km/h. Kar pomeni, da se v toplem poletnem jutru ali romantični noči brez bojazni lahko odločite za veter v laseh.

Beetle Cabrio med vožnjo svojega porekla ne more skriti. Vožnja čez neravnine in luknje avtomobil neprijetno strese, a nekje se mora poznati, da ni trde strehe. Ni pa to tako očitno, da bi bilo moteče. Počutje v notranjosti je, ko je govor o dveh potnikih, povsem dobro, celo nadpovprečno. Volkswagnov pečat prepoznavnosti je jasen, ergonomija odlična. Morda je malce od rok le stikalo za zapiranje in/ali odpiranje strehe, saj bi bilo veliko bolj priročno, če bi bilo postavljeno med prednja sedeža.

Sedenje zadaj je pogojeno z velikostjo voznika in njegovega sopotnika. Če sta dolgonoga in imata zato sedeža potisnjena bolj nazaj, na udob­je zadaj pozabite. Drugače je, če sta bolj majhna, a prostorskih čudežev vseeno ne gre pričakovati. Tudi v prtljažniku ne. Ta je po normativih sicer velik 225 litrov, pohvalno se njegova prostornina z odpiranjem strehe ne zmanjša, saj se platno zloži za zadnja sedeža in nad prtljažnik, a je dostopnost z nizko in široko odprtino zelo omejena. Vse skupaj vsaj delno omili možnost zlaganja naslonjal zadnjih dveh sedežev, s čimer se vsaj za silo lahko poveča prtljažni prostor.

Testni Volkswagen Beetle Cabriolet je bil opremljen z že znanim 1,6-litrskim turbodizelskim motorjem. Torej racionalnih 105 'konjev', za katere ne moremo trditi, da jih razganja od moči, hkrati pa ne moremo trditi, da so pretirano leni. Skoraj tono in pol težko vozilo poženejo od 0 do 100 km/h v 12 sekundah, pospeševanje se ustavi pri številki 178 km/h. Bolj kot zmogljivosti motorja bo morda koga zmotila smiselnost turbodizelskega motorja. Sploh ker ni najtišji pa tudi najcenejši ne.

Zdi se, da bi bil že osnovni, 1,2-litrski TSI, boljša izbira. Res pa je, da se motor odkupi z majhno porabo goriva. Pri zmerni vožnji bo brez težav porabil manj kot pet litrov, pri običajni le dobrih šest. Priganjanja ne mara, a zato niti ni narejen. Navsezadnje je nosil testni Beetle Cabriolet oznako 50's, ki med drugim prinaša posebna aluminijasta platišča, usnjeno oblazinjenje Vienna, športna in ogrevana prednja sedeža in kromirana ohišja zunanjih ogledal. Pravilno ste uganili, z oznako 50's se Beetle Cabriolet poskuša kar najbolj približati tistim iz 50. let. Seveda zgolj po videzu, nikakor pa ne po tehniki in motorjih.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak