Kratki test: Volkswagen Caddy Cross 1.6 TDI (75 kW)

Kdor išče osebni avtomobil na običajen način, se zagotovo ne bo ogrel za Volkswagnovega Caddyja. Kot je znano, je to povsem drugačen avtomobil. Predvsem se bo odlično odrezal, če ga ob petih potnikih želite uporabiti za varno prevozno sredstvo večjega števila kosov prtljage. A da je prijazen do prtljage, vidimo že od daleč. Velikost je odločilna, pravijo. Caddy to potrjuje, hkrati pa ima številne dodatke, ki omogočajo, da gre za zares prijazen – tudi družinski – avtomobil. Drsna vrata, na primer. Imajo svoje slabosti, ki jih tudi pri Caddyju ne moremo obiti.

Zelo težko jih zapirajo nežnejši, kar nas takoj pripelje do misli, da gre pri tem za ženske roke. A podobno velja za otroke, tudi pri kakšnem vzkliku vašega malčka: »Bom kar jaz zaprl vrata!« se previden starš zdrzne. K sreči je zapiranje zadnjega para drsnih vrat zahtevno delo, ki se ga otroci teže lotijo tudi zato, ker so kljuke pri Caddyju dovolj visoko. Pravzaprav pa je to tudi edini resni pomislek, zakaj ta avtomobil ne bi bil primeren družinski avtomobil.

Veliko drugih stvari govori ravno nasprotno, najbolj seveda že omenjena velikost in uporabnost. V njegovo korist govorijo tudi vzdrževalni stroški in prodajna vrednost rabljenega avtomobila.

K temu veliko prispeva tudi motor. Turbodizel (seveda Volkswagen z oznako TDI) sicer še ni najnovejši, takšen, kot je zdaj na voljo v Golfu. A je v marsičem velik korak naprej v primerjavi s tistimi, ki smo jih spoznali v Caddyjih, ki smo jih v Avto magazinu že imeli na testu. Prejšnji rodovi Caddyjevih motorjev TDI so pri nas vedno znova dobili oceno, da so preglasni. Za tega z 1,6 litra prostornine in 75 kW tega ne moremo trditi. Torej je tudi tu občutiti velik napredek. Tudi poraba goriva je solidna, a je poudarek na solidnosti. Nikakor ni odlična. Razlog za to sta dve odločilni oviri. Ker je Caddy velik, je tudi težak, in ker je visok (kot Cross še malenkost bolj, kot če bi bil običajen), tudi ni prepričljiv glede porabe pri hitrostih več kot 100 kilometrov na uro. A kot zapisano, niti poraba, če upoštevamo oba zadržka, ni tako nesprejemljiva.

Motor z zgolj 1,6 litra prostornine in 75 kW se na prvi pogled ne zdi primeren. Pa se izkaže bolje, kot smo pričakovali. Za to je pač 'kriv' dovolj velik navor, ki se na prednji pogonski kolesi prenese tudi ob dokaj nizkih vrtljajih.

Vprašanje, zakaj ima ta Caddy dodatek Cross, ko pa poročamo le o dvokolesnem pogonu, je povsem upravičeno. Tolažilni odgovor volkswagnovcev je, da višji odmik dna karoserije od tal pomeni ugodnejšo ceno, kot če si zraven zaželiš še štirikolesni pogon. Mi pa se sprašujemo, ali je takšna odločitev zares najprimernejša. S stroškovnega stališča, namreč. Kdo pa sploh lahko izkoristi večjo razliko razdalje od tal do dna avtomobila, če primerjamo običajnega Caddyja in tistega z dodatkom Cross? Zato je tu treba bolj upoštevati še vso dodatno opremo, ki je že všteta v ceno. To pa je že v osnovi oprema Trend­line, dodatno pa ob zunanjih plastičnih karoserijskih zaščitah še sedežne prevleke Cross, zatemnjena zadnja stekla, v usnje odeti volanski obroč, prestavna in zavorna ročica, nastavljiv naslon za roke, asistenca pri speljevanju, okrasni vložki na armaturni plošči (črne barve visokega sijaja), strešni nosilci, gretje sedežev in posebna aluminijasta platišča.

Odločitev za različico Cross je torej najbrž res odvisna od tega, ali ste zares prepričani, da si z večjo oddaljenostjo od tal pridobite primerno prednost.

Caddy ostaja Caddy zaradi vseh že omenjenih dobrih strani, Cross pa zares postane Cross šele tedaj, ko imate za pomoč pri vožnji po bolj neprevoznih poteh štirikolesni pogon.

Zato ostajam pri trditvi iz naslova: s Caddyjem ne morete na lepotno tekmovanje, tudi če je Cross. Dopuščam pa, da mu lastnik najbrž bolj zaupa, če ima na zadku dodaten napis Cross. Sploh če je tako prepričljive barve, kakšne je bil naš preizkušeni Caddy!

Besedilo: Tomaž Porekar