Kratki test: Volkswagen Golf GTE

Ko smo ga nazadnje testirali, smo ga seveda zapeljali tudi na stezo Raceland pri Krškem, kamor zapodimo vsak testni avto, ki diši po športnosti. Vprašanje je bilo, koliko bo počasnejši od bencinsko gnanega GTD-ja. Pa ni bil, bil je hitrejši, in to ne za malo, za okroglo sekundo. Ker ima Golf GTE sicer res ime, ki ga postavlja ob bok GTI-ju in GTD-ju, pa tudi kombinirane 204 'konje' sistemske moči in obilico električnega navora, bi lahko sodil zraven – a je serijsko tudi obut v energijsko varčne gume širine vsega 205 milimetrov na 16-palčnih platiščih.

Zato smo se še toliko bolj razveselili, ko je testni GTE prišel obut v doplačilne 18-palčne gume Bridgestone Potenza širine 225 milimetrov. Bo to dovolj, da premaga dodatno masko hibridnega sklopa, smo se spraševali, ko smo Aljošo poslali na Raceland. Masa je vendarle večja za okoli 200 kilogramov, in to lahko na stezi pomeni izgubljene sekunde. Rezultat? Okrogli dve sekundi zaostanka za GTI-jem in tri za GTD-jem. Razlog? Aljoša pravi, da nekaj seveda odnese masa, a bolj moti, da se sistema ESP ne da izključiti do konca, dvosklopčni menjalnik DSG pa nima povsem ročnega načina delovanja in včasih pretakne prestavo nižje takrat, ko bi se dalo (kot pri GTD-ju) izkoristiti navor, tam dizla, tu elektromotorja. Zaradi mase GTI-ja ne bi ujel, a bi mu lahko prišel precej, precej bližje, je bila njegova sklepna ugotovitev.

Okej, GTE torej ni povsem na ravni obeh bratov pri športnosti na dirkališču, je pa dovolj blizu, da se boste na navadnih cestah peljali skoraj enako hitro. Kaj pa poraba? Naš normni krog smo začeli s polno baterijo in v nasprotju s tistim, kar se dogaja na uradnih meritvah porabe in dosega, je imel GTE ves čas prižgano klimo, radio in dnevne luči. Na avtocesti smo uporabili način za ohranjanje napolnjenosti baterije (ta se pri 130 kilometrih vklopi sam), zunaj njih pa smo vozili le na ele­ktriko.

Končni rezultat: 3,3 litra bencina za 100-kilometrski testni krog, baterija pa je bila na koncu povsem prazna. Potovalni računalnik je vedel povedati, da smo od 100 kilometrov brez uporabe bencinskega motorja prevozili kar 60 kilometrov. Približno 42 jih je bilo, preden smo izpraznili bateriji, razlika gre na račun regenerirane energije. Ekvivalenta poraba dizla bi bila nekaj manj kot štiri litre, Golf GTD pa je bil za skoraj liter slabši. Ko gre za varčnost, je tu GTE v krepki prednosti pred GTD-­jem, še bolj seveda pred GTI-jem. In testna poraba? Tu je rezultat še bolj razveseljiv, saj smo skoraj dve tretjini poti opravili po avtocestah in hitrih cestah – a se je poraba kljub temu ustavila pri vsega 4,4 litra bencina ter osmih in pol kilovatnih urah na sto kilometrov, kar bi preračunano le v bencin pomenilo okoli 5,3 litra bencina in kako desetinko manj litra pri dizlu.

Kolikor GTE torej izgubi pri športnosti, pridobi pri varčnosti z gorivom. Ker je njegova cena (pri približno izenačenih opremah) za okoli tri in pol tisočake višja od Golfa GTD, je nakup tudi ekonomsko upravičen, zlasti če ga boste, kot smo ga mi zunaj dveh daljših avtocestnih poti, upo­rabljali večinoma na elektriko. Vsaj polovico dni, ko je bil GTE na našem testu, se namreč bencinski TSI ni oglasil in takrat so prihranki pri gorivu še toliko večji. In kakšna je tehnika, ki vse to omogoča? Golf GTE je s svojim 150-'konjskim' TSI-jem in 102-'konjskim' (sinhronskim) elektromotorjem (skupna sistemska moč je 150 kilovatov oziroma 204 'konje') praktično najbolj športen priključni hibrid ta hip (vsaj med tistimi s ceno, o kateri lahko normalen smrtnik še razmišlja).

Litij-ionske baterije lahko shranijo za 8,7 kilovatne ure energije, nameščene pa so pod zadnjimi sedeži. Na njihov račun je prostornina posode za gorivo 40 litrov, kar pa je dovolj za skupni doseg tudi tja proti 900 kilometrom. Baterija Golfa GTE se napolni v okoli treh urah (iz navadne vtičnice z 16A-varovalko), priklopite pa ga lahko tudi na priključek Type 2 (Mennenkes) katerekoli polnilne postaje, a takšno polnjenje ni dosti hitrejše. Med bencinskim motorjem in kolesi je popolnoma nov menjalnik, šeststopenjski dvosklopčni DSG z oznako GQ400E z vgrajenim elektromotorjem, ki naredi vožnjo še bolj športno.

Kako športno zveni avto, je mogoče upravljati z gumbom, na katerem piše GTE: ta ga preklopi v način delovanja, ki smo ga uporabili na Racelandu in v katerem je naloga hibridnega dela, da z elektromotorjem kar najbolj podpre TSI pri doseganju čim boljši zmogljivosti, pa čeprav na račun porabe in dosega. Ko se voznik športne zabave naveliča, lahko Golfa GTE preklopi v popolnoma električni način delovanja ali pa enega od treh hibridnih načinov: klasičnega, kjer se baterija med uporabo prazni, način za varčevanje z baterijo ali način za polnjenje baterije.

Minusa GTE-­ja: vedno, ko ga preklopite v hibridni način, se vklopi način varčevanja z baterijo in vedno, ko prestavite iz P v položaj za vožnjo naprej, se vklopi položaj D (v katerem je zaviranja z regeneracijo manj), in ne B, v katerem je regeneracijo odločnejša, potrebe po uporabi stopalke za zavoro pa manj. Škoda, da si med vsemi mogočimi nastavitvami voznik ne more izbrati, kateri način delovanja regeneracije in hibridnega sklopa naj bo privzet. Seveda je mogoče nastaviti, da se avto, ko je priključen na omrežje, segreje ali ohladi in tako varčuje z baterijo. Zaradi tega je lahko razlika v električnem dosegu občutna, tudi šest kilometrov. Ob zmerno topih ali hladnih dneh (ko deluje klima ali gretje), ob zmerni uporabi v bolj kot ne mestnih razmerah lahko računate na doseg nekje med 30 in 40 kilometri, če boste varčni in bo profil poti ugoden, blizu 45 kilometrov.

Uradnih 50 bi sicer lahko dosegli, a le z osnovnimi, varčnimi gumami in ob popolnoma izklopljeni klimatizaciji. A tudi to je seveda več kot dovolj za dnevne potrebe, ko se voznik nauči redno uporabljati možnosti polnjenja baterije (če jih seveda ima). Manjši minus smo elektronskim možganom GTE-ja pripisali tudi, ker preveč varčujejo z baterijo in jo prevečkrat poskusijo polniti. Bistvo takega avtomobila je, da na cilj poti pridemo s prazno baterijo, GTE pa se venomer (tudi v hibridnem načinu, ki prazni baterijo) trudi, da bi bila ta vedno delno polna.

Tako je treba za res nizko porabo malce gledati na potovalni računalnik in ga ročno siliti v različne načine delovanja. Glede na ceno je oprema pričakovano bogata, od popolnoma LED-žarometov do 16-centimetrskega na dotik občutljivega barvnega LED-zaslona na armaturni plošči. Odlični športni sedeži (ker gre za GTE, je vzorec na njih delno moder) so serijski, testni GTE pa je imel še doplačilno navigacijsko napravo Discover Pro, ki zna tudi na zemljevidu pokazati doseg. V vsem drugem je takle GTE v resnici zelo, zelo podoben klasično gnanima bratoma – torej zelo dober.

bese­di­lo: Dušan Lukič