Kratki test: Volkswagen Golf Variant 1.6 TDI Comfortline

 Tisti Golf je namreč imel dvolitrski turbodizel, opremo Highline in lep kup dodatne opreme. Tokratni testni je imel opremo Comfortline, kar je pri Golfu tudi najbolj logična izbira opreme, in 105-'konjski' 1,6-litrski turbodizel, ki pri Golfu spada med najbolje prodajane motorje.

In seveda nekaj dodatne opreme, najpomembnejša s seznama dodatne se imenuje paket Comfort in vključuje trikrak večfunkcijski volan, sistem za pomoč pri parkiranju, senzor za dež in samodejni vklop luči. Brez teh kosov opreme bi bil takle Golf videti bolj oskubljeno, z njimi pa vozniku omogoča skoraj vse, kar potrebuje – razen sistema za prostoročno telefoniranje Bluetooth. A tudi ta ni manjkal, za to je poskrbel (spet doplačilni) radio Composition media z barvnim LCD-zaslonom, občutljivim za dotik. Več tudi ne potrebujete, če kupujete družinski karavan te velikosti in iščete avtomobil, ki ponuja vse potrebno, ne želite pa plačevati za tisto, čemur nekateri radi rečejo nepotrebno razkošje.

Variant seveda pomeni kombijevski zadek in prva asociacija na karavane je velik prtljažni prostor. Golf Variant glede tega ne razočara – 600 litrov (skupaj z uporabnim prostorom pod dnom, ki ga nekaj ostane tudi, ko je v vozilu zasilna rezervna guma namesto kita za krpanje gum) je dovolj. Ni sicer zelo globok (prav zaradi dvojnega dna), je pa širok in predvsem dolg. Tako dolg, da bi nižjerasli lahko imeli težave s seganjem po prtljažni rolo, ko se ta navije povsem ob zadnje sedeže, zato so ga Volkswagnovi inženirji naredili tako, da se na prvi stopnji ustavi sredi prtljažnika, šele na drugi se navije do konca. To so malenkosti, ki izdajajo, da so pri razvoju poskušali misliti res na vse.

S svojimi 465 centimetri ima Golf Variant tudi v notranjosti dovolj prostora. Ne sicer toliko kot za pol številke večja koncernska sorodnica Octavia Combi (ki ima daljšo medosno razdaljo, več prostora na zadnji klopi in podobno ceno), a tega smo pri koncernu VW že vajeni.

Vseeno je zadaj dovolj prostora za družinsko uporabo, spredaj pa sploh ni težav: ergonomija je odlična, položaj za volanom dober, merilniki pregledni in všečni, informacij dovolj, upravljanje pa lahkotno.

Podobno velja za vožnjo. Volan je dovolj natančen in daje dovolj povratnih informacij, podvozje pa je dovolj udobno (tudi zaradi 16-palčnih koles z dovolj visokopresečnimi gumami), da je vožnja prijetna tudi na tipično slovenskih cestah.

Naj vas podatek o zavorni razdalji med tehničnimi podatki ne zmede: Golfi so na naših meritvah vedno dobro zavirali (tudi Variant), za dolgo zavorno razdaljo so krive predvsem gume Barum Polaris, ki so se tudi sicer izkazale s presenetljivo nizko postavljeno mejo zdrsa.

1,6-litrski turbodizel s svojimi 105 'konji' sicer ni športnik, je pa (predvsem zaradi turbodizelskega navora) povsem dovolj zmogljiv za premikanje (tudi naloženega) Golfa. Poraba: zelo ugodna. Na našem normnem krogu je kljub mrazu, zaradi katerega sistem stop-start del vožnje ni deloval, porabil vsega 4,8 litra, testna poraba je bila za 1,3 litra večja. Morda bi bila še kak deciliter manjša, če bi menjalnik imel šest, in ne le pet prestav, a tu je spet v igri koncernska politika: če želite 1.6 TDI v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom, boste morali kupiti Audija.

Ampak v življenju je običajno tako: kombinacij je veliko, tistih pravšnjih pa malo. Na sreča tale Golf spada med zadnje.

bese­di­lo: Dušan Lukič, foto: Saša Kapetanovič