Kratki test: Volkswagen Polo 1.2 TSI BMT Highline

Ko bomo na cesti uzrli Volkswagnovega Pola, bo tako težko ugotoviti, za katero generacijo gre. Zadnjo, torej peto, ali prejšnjo, za katero se je denimo lani odločilo kar 721.000 kupcev? Tudi sicer je Polo Volkswagnova uspešnica, saj se je zanj po vsem svetu do zdaj odločilo že več kot 14 milijonov kupcev. Tudi zato je verjetno vsakomur jasno, zakaj pretirane oblikovne spremembe sploh niso pomembne.

No, te seveda so, a je zanje treba vedeti. Morda najlažje bo opaziti LED-luči, pozorno oko bo pod prednjim odbijačem uzrlo tudi tipalo radarskega tempomata, ki zna ne le samodejno voziti za spredaj vozečim vozilom, temveč lahko prepreči tudi nalet pri mestni vožnji. Seveda so to le nekatere novosti, več je takšnih, ki so očem skrite in so bodisi v notranjosti avtomobila ali morda v obliki novih asistenčnih in varnostnih sistemov.

Volkswagen Polo po vzoru večjega brata morda ne navdušuje najbolj z obliko, bolj z vsem drugim. No, glede na barvo testnega avtomobila (ki je novost zadnje generacije) bi težko trdil, da se nihče ni obrnil za avtomobilom, pa vendarle – tudi notranjost Pola ne ponuja nič presenetljivega, pa se voznik skupaj s potniki vseeno v notranjosti počuti več kot dobro. Že pregovorno odlična ergonomija poskrbi, da voznik v trenutku najde vsa potrebna stikala in gumbe, ker pa je bil testni avtomobil opremljen z najboljšo opremo Highline, je bilo prisotnih še nekaj sladkorčkov.

Navdušila sta sredinska konzola in radijski sprejemnik, na katerega je bilo mogoče zunanje naprave priključiti prek sistema bluetooth in vtičnice USB, za predvajanje glasbe pa je na voljo tudi reža za spominsko kartico SD. Radijski sprejemnik oziroma njegov zaslon je občutljiv za dotik, posledično je upravljanje sistema v celoti bistveno lažje in varnejše. Naštevati vso opremo bi bilo nesmiselno, saj je je navsezadnje na tovarniškem seznamu za skoraj dve strani, vseeno pa velja omeniti, da je med njo kar nekaj stvari, ki so bile še do nedavnega na voljo le v večjih in bistveno dražjih avtomobilih.

Klimatska naprava je v paketu opreme Highline povsem samodejna, pred očmi voznika in med merilnikoma na armaturni plošči je nov večfunkcijski prikazovalnik, ki po vzoru večjega Golfa prikazuje podatke potovalnega računalnika v treh kategorijah (skupno, od zadnjega točenja goriva in od zadnjega začetka vožnje), radijski sprejemnik in njegove sladkorčke smo že omenili, na voljo pa so tudi osvetlitev za noge spredaj in predvsem v kozmetičnih ogledalih v senčnikih (dame se ne bodo več pritoževale!) ter sistem Start-Stop in tisti za zaznavanje utrujenosti voznika. Ko omenjamo sistem Start-Stop, seveda ne moremo mimo motorja. Vedno ko prevzamemo testni avtomobil, vsaj delno poškilimo k motorju, njegovi velikosti in moči. Pod motornim pokrovom testnega Pola je bil 1,2-litrski bencinski TSI z 90 'konji'.

Okej, ampak enak motor je na voljo tudi s 110 'konji'. Škoda, se bomo pa bolj počasi vozili, sem si zamrmral in se odpeljal. V mestu se ne opazi, a že na ljubljanski obvoznici se hitro ugotovi, da kombinacija avtomobila in motorja sploh ni slaba! Tehnični podatki nato razkrijejo kar 184 km/h največje hitrosti, pospešek do hitrosti 100 km/h (ki je, mimogrede, pod 11 sekundami), pa tako in tako že dolgo ni več prioriteta v mojem življenju. Sistem Start-Stop deluje odlično, pomik prestavne ročice poteka gladko, pogled na merilnike je brezhiben, izdelava pa nemško natančna.

Dobro, menjalnik ima zgolj pet prestav, a ker je šesta navadno namenjena predvsem varčevanju goriva, se hitro izkaže, da prave potrebe po njej ni. Polo je za 100 prevoženih kilometrov v povprečju porabil 6,6 litra bencina, na normnem krogu pa je za 100 prevoženih kilometrov umirjene vožnje povsem po prometnih in predvsem hitrostnih omejitvah porabil zgolj pet litrov bencina. Če se vozniku zahoče, se Polo brez težav spopade tudi s hitrejšo vožnjo, avtocestne hitrosti so zaradi največje hitrosti lahko presenetljivo velike, prav nič pa se ni treba bati tudi hitrejše vožnje po ovinkasti cesti.

Če ob tem pomislimo, da je novi Polo precej večji od Golfa prve generacije in le pet centimetrov krajši od Golfa tretje generacije, je jasno, da težav z velikostjo oziroma prostornostjo sploh ne bi smel imeti. Brez težav bi lahko bil prvi avtomobil v manj številčni družini, za drugega pa je morda kar idealen.

Res pa je, da Polo v primerjavi z nekaterimi razrednimi tekmeci ni prav poceni. A cena ni vedno merilo, šteje tudi marsikaj drugega. Zagotovo tudi to, da je mlajši brat najboljšega 'svetovnega' avtomobila lanskega leta. Golfa, seveda.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak