Kratki test: Volvo V40 D4 Cross Country Summum

Volvo je sicer že dolgo kandidat za uspešno premijsko znamko, a tudi smeri, med katerimi njegovo vodstvo poskuša najti pravo, se pogosto spreminjajo. Pri snovanju najmanjših modelov so se povezovali z drugimi izdelovalci, od Renaulta prek Mitsubishija do Forda. Tokrat pa so se odločili za povsem samostojno konstrukcijsko zasnovo. Tako je Volvo V40 v marsičem podoben nekaj večjemu modelu z oznako 60, kar se še zlasti pozna pri motorjih.

Sprememb pri tokrat preizkušenem modelu V40 z dodatno oznako CrossCountry pa je bolj malo, saj je tudi glede te oznake je kar nekaj zmešnjave. V slogu V70 bi mu namreč morali natakniti še dodatek XC, a je ta namenjen modelu, ki šele prihaja in naj bi bil Volvova interpretacija križanca in SUV-a. V40 Cross Country pa je le za malenkost dvignjen osebni avtomobil z nekaj plastičnimi oplatami na bokih, dodatnimi ščitniki pod prednjim in zadnjim odbijačem. Pravzaprav zelo nenavaden avtomobil, če ima Volvo štirikolesni pogon, je njegov edini tekmec v vsej avtomobilski ponudbi Subaru XV.

Če je tako malo tekmecev, ali to pomeni, da je tudi kupcev za tovrstne avtomobilov malo? Glede na to, kar ponuja Cross Country, tega ne bi mogel trditi. V40 CC pri uporabi v vsem prepriča. Težava pa je najbrž v tem, da je število takšnih kupcev, ki bi ga zares potrebovali, precej omejeno. Po eni strani lahko zapišem, da ponuja dovolj prestiža, udobja in kar zgledno uporabnost, a je tudi res, da si veliko kupcev, ki se odloča za križance ali terence s podobno dolžino, drugače predstavlja prostornost. V V40 CC je prostora za potnika spredaj dovolj, da pa bi bilo prostora dovolj tudi zadaj, se morata večja prednja potnika odreči najbolj nazaj nameščenemu sedežu. Največja neusklajenost med pričakovanji običajnih interesentov in tem, kar dobijo v Volvu V40 CC, pa je pri velikosti prtljažnika. Tako se izkaže, da ob povsem zasedeni zadnji klopi s seboj ne moremo vzeti veliko prtljage – in obratno.

Na našem testu podobnega Volva V40 (Avto magazin, št. 23, 2012) s povsem enakim motorjem in menjalnikom sta prav ta sestavna dela najbolj prepričala in enako velja za različico z oznako Cross Country. Celo gospodarnost z gorivom glede na maso avtomobila in moč motorja kar ugaja, prav tako kakovost uporabljenih materialov in izdelava. Glede tega so pri Volvu v zadnjem času zares naredili nekaj odločnih korakov naprej. 'Premijske' zahteve torej povsem izpolnjuje in tu je tudi največji poudarek, ki ga pri Volvu hočejo sporočiti svojim kupcem. Podobno velja za najrazličnejše dodatke, predvsem varnostne, kot sta City Safety in varnostna blazina za pešce, ki ju pri drugih avtomobilskih znamkah sploh ne morete dobiti.

Tale Cross Country je posebnež in kot takšnega ga morate vzeti, primerjava s katerimkoli drugim avtomobilom se ne zdi upravičena.

Besedilo: Tomaž Porekar